1905

Izsečki iz sokolskih revij:

Namen je tudi v prvi vrsti odločilen za razdelitev četrte stroke: borilnih vaj. Vajam panoge »odpori" je namen premaganje odpora, ki ga dela nasprotnik in ki ima torej docela pasivno vlogo. Pri vajah vseh drugih panog borilnih vaj sta oba nasprotnika aktivna, napadata in delata odpor, vsak ima torej namen premagati nasprotnika, oziroma se vsaj ubraniti poraza. Za to pa, da imamo več panog teh borilnih vaj, je odločilno sredstvo, s katerim telovadec napada in se brani: orožje pri mečevanju, pri rokovanju nadomeščata orožje pest in peta, pri metanju telovadec z rokami, nogami in trupom skuša nasprotnika vreči podse na tla. Tudi pri tej stroki dobimo že v pododdelkih prvega reda najbližjo stopnjo sorodnosti. Razredov torej tu ni.

 

 

Igre je toplo priporočati. Neumestne so borilne vaje, ker so ženski naravi neprimerne in tudi za ženstvo prenaporne.

 

Proste vaje, Gibi rok

Roke gibamo ali docela iztegnjene, ali pa jih krčimo in suvamo v iztegnjene položaje. Razen tega imamo še takozvane borilne gibe rok, k prostim vajam prenesene od borilnih vaj ; jako izdatni ti gibi se kot proste vaje izvajajo brez nasprotnika. Razločevati nam je tako tri podrejene vrste (drugega reda ) :

1. gibe iztegnjenih rok (pohyby paži nataženyh);

2. gibe rok s skrčevanjem in suvanjem (pohyby paži skrčenim a trčenim);

3. borilne gibe rok (pohyby paži upolnicke).