1906

Izsečki iz sokolskih revij:

Gorenjski Sokol je, kakor smo že javili, dne 20. maja 1906 praznoval svojo desetletnico. Slavil jo je brez vnanjega sijaja, pokazal je svoje delo z javno telovadbo. Krepko in sigurno je izvedel naraščaj vaje s palicami in tudi na orodju je izkazal precejšnjo izurjenost. Videlo se je, da je njega vzgoja izročena izkušenim rokam. Članstvo je izvedlo najprej 4 oddelke prostih vaj, določenih za zlet v Zagrebu, precizno in živahno, nato pa naj orodju izpričalo, da je izvrstno kos izbranim, deloma težkim vajam. Vrsta, ki je nato izvajala boks, pa si je pač ž njim stavila pretežko nalogo. Javno telovadbo je zaključila izborno uspela velika skupina vseh telovadcev.

 

Proste vaje., 3. Borilni gibi rok

Borilni gibi rok so k prostim vajam vzeti od boksa (rokovanja, borbe na pesti). Kot proste vaje se izvajajo brez nasprotnika. Ti gibi so napad i z rokami: sunki in udarci, in pa obrana proti njim : kritje. Vaje v boksu se dandanes v Sokolstvu izvajajo sploh samo kot proste vaje, in sicer praviloma na francoski način, kakor ga je dr. J. Vaniček uvedel v češko Sokolstvo in popisal v svojem spisu Plody Joinvillu.*)

*) Sokol, 1897; spis je praški Sokol posebej izdal pod naslovom : O rohovani (box) a šermu holi dlouhou (baton).

Navesti nam je zategadelj njegov opis borilnih gibov rok. Pri borilnih gibih rok ne gibljemo izključno samo rok, temveč pripajamo gibu roke še gib rame in trupa, s katerima gib roke podaljšamo in ojačimo. Delamo jih razen tega praviloma tudi iz posebnega, zanje primernega ustopa ter ob zanje ugodnih in jih okrepljujočih gibih nog. Zato smatramo za umestno, da te gibe trupa in ravno tako nog, dasi sami na sebi pripadajo poznejšim vrstam, omenjamo že tu, jih ne iztrgamo takorekoč iz opisa, se ne omejimo na opis gibov rok samih.

Položaj telesa, iz katerega izvajamo boks, se imenuje preža (rokovalna preža, streh rohovnicky). V prežo prehajamo ali v levo naprej (v levo, v pred) ali v desno naprej (v pravo v pred). Preža v levo naprej (streh v levo v pred) se izvaja naslednje. Temeljna postava je spetna stoja, priročiti: trup je pokoncu, nogi, napeti v kolenih, se stikata s petama, konca stopal sta med seboj oddaljena za dolžino stopala. Iz temeljne postave preidemo najprej:

1. V istoimenski stik (sraz) s tem, da se obrnemo 1/4 obratom v desno na desni peti s pomočjo levih prstov. V tej postavi sta stopali obeh nog navpično nase, prsti leve noge smere naravnost naprej (torej v smeri obličja v temeljni postavi), stikajoči se peti stojita na isti črti, pogled je naravnost naprej obrnjen, istočasno stisnemo roki v pest!

2. Z levo nogo šinemo na 50 cm naravnost naprej v smeri, kamor so prej smerili prsti te noge, neprestano obdržujoč obe peti na isti črti; obe nogi sta pri tem upognjeni, golen (krača) leve noge stoji na podlagi navpično, desna noga je tako upognjena, da je njeno koleno navpično na istoimenskih prstih; teža telesa je prenesena večinoma na desno nogo. V istem hipu, ko se je leva noga v preži doteknila tal, preidemo tudi z rokama v prežo, in to tako, da dvignemo levo zmerno upognjeno roko naprej tako visoko, da je njena pest v višini brade in točno nasproti nje; položaj pesti je dlanji, pest pa je neznatno privita k desni strani. Desno predlaktje, vzdržujoč laket (komolec) k telesu primaknjen, krije trup od spredaj tako, da je desna pest ob levih prsih, s palcem k njim privita. Trup je pokoncu, prsi so s celo svojo širino obrnjene naprej.

Povelje: Preža v levo naprej zdaj! (ena dve! za začetnike).