1908

Izsečki iz sokolskih revij:

Proste vaje, Borilni gibi rok, dr. Viktor Murnik

Proti sunkom in udarcem se branimo s kritjem.

1. Vrhno kritje (kryt vrchni). Levo roko (iz preže v levo naprej) dvignemo skrčeno, s pestjo smerečo na desno, tako visoko pred glavo, da predlaktje odvrne vrhni sunek, nasprotnika oziroma ujame njegov vrhni udarec.

Pri prostih vajah malo porabna so:

2. Spodnje kritje (kryt spodni): desna roka skrčena šine navzdol in na desno stran.

3. Notranje kritje (kryt nitrni): desna roka se pri kritju proti notranjemu udarcu na lice dvigne navzgor in ven s predlaktjem strmo ugodnih položajev v primerne drugačne položaje. Navadno se bo to zgodilo pri sestavah radi ličnosti in nepretrganosti.

Tu je včasih treba, da za borilni gib roke ne preidemo v prežo, temveč ga izvedemo iz kakega drugega za izvedbo borilnega giba ne čisto neprikladnega ustopa, ali pa da z gibom ne nehamo v poprej opisanih položajih rok, temveč ga nadaljujemo do kakega drugega položaja ali pa ga že prej prekinemo. Tako je na primer pri V. sestavi prostih vaj za V. vsesokolski zlet v Pragi 1. 1907.**) iz navzgor, pri kritju proti notranjemu udarcu na S položaja, doseženega pri 3. d) : poklek z desno, trup pa šine navzdol in ven, s predlaktjem strmo navzdol.

4. Vnanje kritje (kryt vnejši): leva roka

se proti vnanjemu udarcu na lice dvigne navzgor in ven, predlaktje navzgor, proti vnanjemu udarcu na trup pa se spusti navzdol in ven, predlaktje navzdol. Drug način obrane so takozvani odvrati (samo proti sunkom), pri katerih z roko zgrabimo nasprotnikovo roko in tako napad odvrnemo. Pri prostih vajah so neporabni. Borilne gibe rok praviloma izvajamo iz položajev in v položaje, kakor smo jih opisali. Morejo se pa izvajati tudi iz drugih zanje ne docela ne-ugodnih položajev v primerne drugačne položaje. Navadno se bo to zgodilo pri sestavah radi ličnosti in nepretrganosti. Tu je včasih treba, da za borilni gib roke ne preidemo v prežo, temveč ga izvedemo iz kakega drugega za izvedbo borilnega giba ne čisto neprikladnega ustopa, ali pa da z gibom ne nehamo v poprej opisanih položajih rok, temveč ga nadaljujemo do kakega drugega položaja ali pa ga že prej prekinemo.

 

Tako je na primer pri V. sestavi prostih vaj za V. vsesokolski zlet v Pragi l. 1907.** Iz položaja, doseženega pri 3. d) : "poklek z desno, vzročiti" izvesti pri 3. c): "vzravnavo in vzročiti z desno z lokom naprej namer na vnanji udarec z desno, predročiti z levo". Kakor položaj nog tako položaj roke, ki ne izvaja namera, je tu drugačen, kakor je zgoraj opisan. Ravno tako dalje pri 4. a): "vnanjega udarca z desno" ne izvedemo iz preže, temveč iz "zanoženja z desno" ter iz "predročenja z levo" (3. c), udarca pa tudi ni dovršiti tako, da bi desno pest pritisnili k levim rebrom, temveč gib končamo v "predročenju gor", leva roka pa "z lokom navzdol predroči gor" in se ne "skrči odročno."

V vseli primerih, v katerih je položaj rok ali nog pred izvedbo ali po izvedbi borilnih gibov drugačen nego poprej pri opisu borilnih gibov rok navedeni, je to treba označiti, kadar ni sam po sebi umeven.

 

*) Glej 11. in 111. letnik »Slovenskega Sokola". Lani smo nadaljevanje radi obilega gradiva za praški zlet morali prekiniti.

**) Glej 1. štev. lanskega letnika »Slov. Sokola" na str. 3. in 4.

 

V povzdigo sokolske telesne izurjenosti se bodo vršile vsako tretje leto tekme S.S.Z v večjih mestih, ki so sedež sokolskih društev, združenih v S.S.Z.

 

 

Proste vaje.

C. Gibi nog.

Kakor pri gibih rok nam je tudi pri gibih nog razločevati tri podrejene vrste (drugega reda):

1. gibe iztegnjenih nog (pohyby nohou nataženych),

2. gibe nog s skrčevanjem in suvanjem (pohyby nohou skrčenim a trčenim),

3. borilne gibe nog (pohyby nohou upolnicke).

 

Proste vaje., 3. Borilni gibi nog., Dr. Viktor Murnik

 

Kakor borilni gibi rok tako so tudi borilni gibi nog k prostim vajam vzeti od boksa ter se istotako izvajajo na način, kakor ga je opisal dr. J. Vaniček v svojem spisu Plody Joinvillu"*); tudi tu nam je zategadelj navesti njegov opis ter njegova navodila za vadbo. Borilni gibi nog so napadi z nogo, ki jih imenujemo brce (kopy). Vaniček navaja s p o d n j o  b r c o " (kop spodni"), v n a n j o  b r c o " (kop vnejši") in b r c o  n a z a d (kop na zad ). Cilj spodnji brci je golen noge nasprotnika, stoječega pred nami v preži; cilj ostalima brcama pa sta trup in glava nasprotnikova. Vse brce, razen spodnje, se skladajo iz namerain prave brce. Sledeči popisi veljajo za brce iz p r e ž e  v  l e v o  n a p r e j * ) . Vaditi jih je seveda tudi z drugo nogo iz preže v desno naprej.

a) Spodnja brca z desno.

1. Desna noga ostavi svoje mesto v preži in šine v istem položaju, kakršnega je imela v preži, tik nad tlemi in tikoma mimo notranje strani leve noge naprej. Brž ko je levo nogo prešla, se v kolenu krepko napne, skušajoč v tem trenutku doseči mišljeni cilj. Da brco kolikor mogoče podaljšamo, se silno zaklonimo in levo nogo v kolenu še bolj upognemo, nego je bila upognjena v preži. Da laže obdržimo ravnotežje, šinemo z obema rokama v položaj zaročenja ven v trenutku, ko napnemo nogo, kateri je izvesti brco, in ko se obenem zaklonimo. Glava je ves čas izvedbe pokoncu. Na koncu brce je peta brcajoče noge 20 cm oddaljena od tal, in ker je, kakor zgoraj povedano, noga šinila naprej v istem položaju, v kakršnem je stala v preži, so tudi pri izvršeni brci prsti desne noge docela v desno stran obrnjeni, tako da brcamo z notranjim robom stopala ali pravzaprav pete.

2. Ko smo brco izvedli, se vrnemo praviloma v isto prežo, iz katere smo izšli. Ista brca se z levo nogo iz preže v desno naprej izvede na naličen način. Povelje: Spodnja brca z desno zdaj! (za začetnike ena d v e!)

Moremo pa preiti vnovoprežospoluobratom ali s celim obratom v levo potem, če se je nasprotnik obvaroval brce s tem, da se je na to stran umaknil. Prehod izvršimo tako, da se po izvedeni brci obrnemo na p r s t i h  l e v e upognjene noge s polovičnim ali s celini obratom v levo ter nogo, ki je izvedla brco, takoj postavimo v pravo, za prežo predpisano razmerje k levi nogi! Roki preideta v prežo v trenutku, ko pride desna noga v prežo. Samo po sebi se ume, da se ravnotežje telesa vsled tega obrata prav nič ne sme omajati ter da je treba na mali preiti v docela mirno in trdno prežo. Glede na to zahtevo ni mogoče z večjim nego s celim obratom zavzeti nove preže. Iz preže v desno naprej se isti prehod po spodnji brci, izvršeni z levo, izvaja s polovičnim ali s celim obratom v desno. Povelje: .Spodnja brca z desno, prehod v prežo s 1/2 (1/1 ) obratom v levo zdaj!" (za začetnike: ena dve!")

 

b) Vnanja brca z desno.

1. Da dojdemo v namer, prenesemo težo telesa docela na levo nogo, jo hitro napnemo (iztegnemo) ter se na njenih prstih obrnemo s poluobratom v levo. Istočasno skrčimo desno nogo odnožno na naslednji način : koleno desne noge vzdignemo natančno v stran k o l i k o r  n a j v i š e  m o g o č e (najmanj seveda do vodoravnega p o ložaja), golen te noge je v tem trenutku tesno k stegnu primaknjena in ima smer poševno nazad dol ; peta je ven zasukana, prsti noter ter so silno v smeri proti goleni upognjeni.

Istočasno z izvršenim poluobratom zavzame leva roka položaj odročenja; desna roka ostane na svojem mestu (kakor v preži).

2. Brco izvedemo tako, da iz tega položaja, ne da bi koleno znižali, prožimo (krepko iztegnemo) nogo tako, da je vsa natančno v položaju odnoženja ali celo v odnoženju gor, pri čemer pa so prsti neprestano priklonjeni h goleni.

3. Nalično se vrnemo v namer.

4. V tem nameru se obrnemo na levih prstih s poluobratom v desno in se vrnemo v prežo, iz katere smo

izšli. Isto brco izvedemo na naličen način z levo nogo iz preže v desno naprej. Povelje: Vnanja brca z desno s povratkom v isto prežo z d a j! (za začetnike: ena d v e!). Opomniti je treba, da je noga ves čas izvedbe z notranjo stranjo obrnjena navzdol. Istotako je treba obdržati trup pokoncu in namesto običajnega odklona v nasprotno stran trup tlačiti v ono stran, kjer dvigamo nogo k brci. Pogled bodi vedno obrnjen tja, kamor brcamo. Pri brci je treba nogo v kolenu popolnom a napeti in spočetka v tem položaju vztrajati, da se navadimo neogibno potrebnega ravnotežja. Temu pa je edino jamstvo seveda, da se z vso silo opiramo na stoječo nogo, ki mora biti skoro krčevito napeta, da izpolni svojo nalogo. Spočetka se sicer stvar ne posrečuje, toda s pridno vadbo je tudi tu mogoče doseči presenetljivih uspehov. Posebno je treba, da se telovadcu v začetku pasivno omogoči, dvigniti nogo do prave višine. Zategadelj naj mu drug telovadec nogo iz odnoženja dviga do vedno višje višine, seveda polagoma in pazeč vedno na to, da ostane noga popolnom a napeta in trup pokončen. Nogo pa je dvigati zmeraj natančno v stran ter obrnjeno s svojo notranjo stranjo k tlem. Istotako je priporočljivo, nogi menjaje pokladati na predmete višje od lastnega boka in tako počasi navajati nevajene mišice na to delo.

 

 

Kakor pri spodnji brci ni treba vedno se vračati v isto prežo, iz katere smo izšli, temveč moremo s prehodom v novo prežo nasprotniku slediti pri slučajni premeni njegove postave, tako moremo nalično ravnati tudi pri vnanji brci. Po izvršeni brci in po povratku iz nje v namer moremo torej preiti v prežo, za 90° obrnjeno od prvotne, s tem, da postavimo desno nogo v preži primerno razmerje za levo nogo. Povelje: Vnanja brca z desno; prehod v prežo s poluobratom v levo zdaj ! (za začetnike: ena dve tri štiri!) Ali pa postavimo nogo, ki je brcnila, po povratku v namer v ono stran, kamor smo brcnili, se pri tem s prsmi v to stran obrnemo ter tako preidemo v prežo v desno naprej. Povelje: »Vnanja brca z desno, s poluobratom v desno prehod v prežo v desno naprej zdaj!" (za začetnike: ena dve tri - štiri!") Pa tudi s celim, poldrugim in dvojnim obratom glede na prvotno prežo moremo preiti preiti v novo prežo, tako da se po izvedeni brci in po povratku v namer s 1/1, 1 ½ ali 2/1 obratom v levo obrnemo na prstih napete leve noge in desno nogo postavimo v primerno razmerje za levo nogo. Povelje: »Vnanja brca z desno, prehod v prežo s 1/1, (1 ½ , 2/1) obratom v levo zdaj!" (za začetnike: »ena dve tri štiri!") Razni obrati pa ni da bi brci samo sledili, temveč se morejo izvesti tudi pred njo in njenim namerom. V praksi pa rabimo samo 1 ½ obrat v desno, tako da

1. dvignivši se iz preže do vzpona na obeh nogah, izvedemo 1 ½ obrat na desno na prstih v skrižno stojo z desno spredaj ter obrnemo pogled takoj v ono stran, kamor se ima brca izvesti, roki pa takoj ob začetku obrata šinemo v položaj, predpisan za vnanjo brco,

2. dvignemo nato desno nogo v namer k vnanji brci in

3. izvršivši to brco ter

4. v namer se povrnivši

5; se s poluobratom v desno vrnemo v prežo, iz katere smo izšli, na način, popisan pri vnanji brci. Povelje: »s 1 ½ obratom v desno vnanja brca z desno s povratkom v isto prežo zdaj! (za začetnike: »ena dve tri štiri pet!"). (Dalje prih.)