1909

Izsečki iz sokolskih revij:


Tekmovalni red Slovenske sokolske zveze.*

I. Splošna določila

 

Tekme obsegajo:

Pri vsesokolskem zletu se pridodene tem tekmam še:

E ) Tekma žup (oz. društev) v skupnih vajah :

V prostih vajah, v vajah s palicami in ročki, s kiji, v borbi z dolgo in s kratko palico, v boksu, v odporih v skupinah (z orodjem ali brez orodja) in v raznoterostih.

 

Tekme pod E ) so obvezne za vse župe S.S.Z. in so tudi samo tem pristopne.

Tekmovalna vrsta mora obsegati šest članov (vodnik je vštet) enega društva. Ti tekmovalci, kakor sploh vsi tekmovalci, morajo b iti najmanj tri mesece neposredno pred tekmo člani tega društva in morajo v njem kakor tudi pri prostih vajah na zletu tudi v resnici telovaditi.Iz članov društev, ki so v isti župi, ki pa ne morejo postaviti samostojne društvene vrste pri tekmi, se-lahko sestavi župna tekmovalna vrsta, ki mora pa biti vedno kot taka označena.

* Vsled sklepa vaditeljskega zbora v seji dne 13. decembra 1908 je ta tekmovalni red povzet po tekmovalnem redu Ceske Obce Sokolske".

  

Vaditeljski tečaj Č.O.S- l- 1908.

(Predavanje br. Eman. Ilicha, načelnika mariborskega Sokola, v mariborskem Narodnem domu" dne 31. oktobra 1908 na Sokolskem večeru po telovadbi.)

 

... Obiskovali so te tečaje razen Čehov pogostoina tudi južni Slovani, Bolgari, Hrvatje, Slovenci in Rusi. Prvi tak tečaj se je vršil leta 1889. s 26 gojenci, drugi leta 1890. z 20 gojenci, tretji leta 1893. s 33 gojenci, četrti leta 1894. s 24 gojenci, peti leta 1896. s 15 gojenci. Vidi se torej, da je število gojencev v teh tečajih padalo, to pa je v zvezi s prirejanjem župnih (okrožnih) vaditeljskih tečajev, dasi so se prirejali ti tečaji v manjšem obsegu in niso mogli ponujati vaditeljem toliko prilike za izobrazbo kakor tečaji Č.O.S. Zato se je sprejel princip obveznega obiskovanja tečajev Č.O.S. in je sedaj vsaki župi, združeni v Č.O.S., dolžnost, poslati vsako leto vsaj enega udeležnika, in sicer po možnosti najboljšega, v sokolski praksi ter tudi v teoriji najzrelejšega. Zaradi velike množine vaditeljskega gradiva, ki narašča leto za letom, bi ne bilo možno, slabega telovadca, v sokolski stvari premalo izurjenega, v tako kratkem času izvežbati za dobrega vaditelja. In od tega časa je resnično naraslo število udeležencev tečaja, tako da jih je vsako leto poprečno 45 do 50.

Letošnji vaditeljski tečaj Č. O. S. se je vršil meseca februarja in je prekosil vse prejšnje tečaje, kar se tiče števila udeležencev in tudi natančnejšega predelavanja telovadne snovi, ki se še vedno izdeluje in izpopolnjuje po novih načinih telesnih vaj. Udeležencev je bilo letos 84. Kakor se razvidi iz tega, se je število to leto proti drugim, tečajem podvojilo; to je zasluga krasnega zleta vsesokolskega v Pragi, a tudi velikega prirastka sokolskih društev po vsem svetu. Tečaj se je otvoril 31. januarja ob osmih zvečer v posvetovalni dvorani praškega Sokola s pozdravom došlih tečajnikov, ki so se sešli iz vseh krajev Češkega, Moravskega in z Dunaja. Iz zamejnih čeških društev so bili zastopani Draždanci po enem članu. Drugi Slovani so imeli sledeče število zastopnikov: Hrvatje štiri člane, Bolgari dva, Slovenci enega in celo Rusi dva. Načelnik Č.O.S. dr. J. Vaniček je pozdravil vse udeležence v imenu Č.O.S. in je v svojem govoru posebej poudaril, da so se letošnjega tečaja v večjem številu udeležili tudi drugi Slovani: Hrvatje, Rusi, Bolgari in Slovenci, katere je posebej pozdravil kar najprisrčneje. Dalje je pripomnil, da bo velika, nepričakovana udeležba, na katero niso bili pripravljeni, in pa množina telovadne snovi, ki se mora za tako kratki čas predelati, zadrževala napredovanje v pouku in da je zato potreba, da vsak brat pozorno in skrbno posluša pouk in se sam potrudi, da si iz tega tečaja kolikor največ mogoče prisvoji za svojo nadaljnjo izobrazbo in potem porablja doma v svojem društvu. Nato so se nam predstavili nekateri navzočni učitelji in se nam je naznanilo, da se vaje prično vsak dan točno ob šestih zarana in da trajajo do šestih, deloma do devetih zvečer. Tudi nedeljski dopoldnevi so bili določeni za predavanja.

 

...Brat dr. J. Vaniček je poučeval od sedmih do poldevetih dopoldne eden dan baton, drugi dan boks do konca tečaja...

 

... Po tem načrtu se je nadaljevalo neprenehoma tri tedne, še celo nedeljski popoldnevi so se porabljali zaradi pomanjkanja časa. Zadnji teden pa se je določil za skušnje ali izpite, ki so se vršili zelo strogo. Iz tega celega kratkega načrta se že lahko razvidi, da je delo v takih tečajih zelo veliko in težavno, ker je potrebno mnogo zatajevanja samega sebe, premagovanja in vztrajnosti, da ostane telovadec dan za dnevom po dvanajst ur telesno in duševno čil in krepak...

  

Sokolskim vaditeljem!, Sokolska misel je nravstvena vzgoja.,

(Predavanja izobraževalnega odseka za vaditeljski tečaj Č.O.S. 1908.)

Z neprestano vadbo se učimo vztrajnosti , matere vseh uspehov v življenju. Težke vaje nas nauče, ne umikati se oviram, dokler jih ne premagamo . Z vajami pogumnosti, z borilnimi vajami in s pomnoževanjem moči sploh se naučimo najlepše čednosti, ki krasi moža, hrabrosti. Resnično, ni zoprnejše prikazni, nego je strahopetnež. Z našimi odpornimi tekmami si ojeklimo voljo.

  

Tekmovalni red Slovenske sokolske zveze.

 k) Metanje

 1. Pred začetkom tekme stehtajo sodniki vse tekmovalce (v popolni telovadni obleki) in jih razvrste po teži. Ti, ki tehtajo več kot 70 kg, pridejo v prvi razred, ostali pod 70 kg v drugi razred. Vsaka vrsta tekmuje zase. Ako je tekmovalcev prvega razreda manj kot 4, je samo en razred.

 2. Tekmovalci se razdele po teži navzdol v skupine po 8. Ako ni število priglašencev z 8 deljivo, odstopijo čezštevilni bodisi prostovoljno ali se pa določi to z metanjem kocke. Oni, ki so najmanj daleč vrgli, odstopijo. Ako v kakšnem razredu število priglašenih ne doseže 8 in so lihi (niso na pare), odstopi samo en tekmovalec prostovoljno ali pa odloči metanje kocke. Tekma se vrši, ako se priglase najmanj 4 borilci.

3. Dvojice se sestavijo po teži, in sicer vedno po dva najbližja si po teži. Zmagovalci se sestavijo v nove dvojice zopet po teži in izmed zmagovalcev teh dvojic se sestavijo zadnje dvojice.

 4. Zmagovalci izmed vsake skupine (osmice) so končni zmagalci in se jim ni potreba dalje boriti. Na voljo pa jim je, da ali prostovoljno ali pa še z nadaljnjo medsebojno borbo odločijo, katero mesto gre komu, kar se jim posebej na diplomi pripomni.

5. Ako se odločijo zmagovalci skupin za medsebojno metanje še za mesta, določijo sodniki način, na katerega se ima to zgoditi.

 6. Preža:

Tekmovalci preidejo po pozdravu, ki obstoji v podanju desnice in izmenjanju mest, v prežo stojno z dotiko in samo iz te preže se začne metanje.

 7. Določila za metanje:

Metanje se vrši samo na omejenem prostoru — borišču. Kakor hitro zaide en tekmovalec izven borišča, morata oba prenehati in se vrniti v sredo, kjer se postavita v položaj, v katerem so ju sodniki prekinili. Poraz izven borišča pa velja tedaj, ako se izvrši prijem še na borišču. Čakati brezdelno v preži ali v kleku ni dovoljeno dalje kakor 1 minuto. Dovoljeni so vsi zgrabi in brani, ki ne provzročajo bolečin in niso zdravju nevarni. V leži se ne bori . Ako pade borilec v ležo na prsi, se preneha metanje, borilca takoj preideta v prežo in šele potem nadaljujeta metanje. Pripusti se pa na tleh dokončanje onega zgraba, ki se je pričel s prijemom v stoji, ako napadalec ne premeni prijema in ako pade zgrabljenec na bok ali v sed. Kdor je pade! trikrat v ležo na prsih, je premagan.

 Nedopustni so naslednji zgrabi:

a) razkoračni zgrabi (na navaden način in z zaletom navzpod);

b) trebušni dvig s premetom čez ramo.

 Brani so prepovedani naslednji:

a) stiskanje pesti ob želodec ali pod rebra;

b) dviganje brade s predlaktjem;

oba pri križnem zgrabu;

c) zvijanje rok in bolestno stiskanje zapestja in prstov. Istotako ni dovoljeno: vsako kazanje jeze, tolčenje s pestjo, brce, udarci po glavi,ostra masaža, kričanje in druge nasilnosti. Kakor hitro zapazijo sodniki nepripusten zgrab ali bran ali sploh katerokoli nedopustnost, zaključijo spopad, kar velja obenem za svarilo onemu, ki je provzročil zaključitev. Po tretjem svarilu se krivec izključi od tekme, drugi velja pa za zmagovalca te dvojice. Zmaga s pomočjo nedopustnega zgraba ali druge nepravilnosti ne velja in se mora borjenje nadaljevati.

 8. Spopad. Vsaka dvojica se sme trikrat spopasti. Med posameznimi spopadi ima vsak metalec pravico, zahtevati 1 do 3 minute oddiha. Spopad se prične, kakor hitro preideta borilca v prežo z dotiko.

Spopad je končan:

a) kadar je eden metalcev poražen; takrat se opuste vsi nadaljnji spopadi;

b) kadar se borilca tako oddalita, da se ne dotikata niti z rokama niti z nogama ;

c) ako preteče 5 minut brezuspešnega metanja;

d) kadar sodniki prekinejo spopad zaradi nepravilnosti.

 9. Za premago nasprotnika je zadostna ena zmaga nad njim. Ako zmaga tekmovalec že v prvem spopadu, se ne bori več z istim nasprotnikom dalje; če zmaga v drugem spopadu, se mu ni treba boriti še v tretjem.

 10. Ako se bori kakšna dvojica že v drugič po 5 minutah brez odločitve, določijo sodniki za tretji spopad strožje pogoje poraza, in sicer p a d e c na k a t e r i k o l i del t r u p a . Ako se tudi sedaj v 5 minutah ne odloči zmaga, odločijo sodniki v prid onega, ki se je odlikoval po večjem znanju metanja, po večji ličnosti in napadljivosti. Kdor je bil bolj v obrambi, se smatra za premaganega.

 11. Pogoji poraza. Poražen je, kdor

a) se je dotaknil z obema lopaticama tal,

b) je trikrat padel v ležo na prsi,

c) se vda,

d) je podlegel po načinu, navedenem pod 10. točko, vsled posebne odločbe sodnikov, t. j. kdor se je v tretjem spopadu dotaknil tal s katerimkoli delom trupa.

  

O sodnikih

Metanje . — Pri vsakem borišču so trije sodniki. Vrhnik meri čas, daje znamenje za metanje ali za njegovo dokončanje s piskom. Ostali pazijo z raznih strani na pravilnost metanja in opozarjajo vrhnika, ki ima tabelo.

  

E. Tekme žup v skupnih vajah

1. Tekme žup v skupnih vajah se razdele v 4 skupine po značaju vaj. In sicer obsega:

I. skupina: proste, skupne z orodjem (palicami, ročki, kiji, kopji itd) in redovne vaje;

II. skupina: borilne vaje — različne vrste mečevanja, metanje, boks in podobno;

III. skupina: skupine z orodjem in brez orodja in raznoterosti;

IV. skupina: skupne vaje na orodju ;

V. skupina: sočasno telovadbo mož in žen.

  

Vestnik slovenskega Sokolstva., Slovenska sokolska zveza.,

Iz XII. seje vaditeljskega zbora S.S.Z. dne 25. aprila 1909.

Zastopanih je bilo 20 društev.

Za zvezne nadzornike za leto 1909. so se izvolili bratje:

1. dr. Viktor Murnik , namestnik Vilko Bukovnik , za ljubljanska društva, Domžale, Kamnik, Šiško, St. Vid, Vič, Ig, Vrhniko ;

2. Evgen S a j o v i c , namestnik Fran A ž m a n , za gorenjska društva;

3. Bojan D r e n i k , namestnik dr. Janko Š a v n i k , za dolenjska društva;…

  

Zlet društev bodoče ljubljanske župe na Vrhniki dne 18. julija 1909

Zleta so se udeležila pred vsem društva, ki so priglasila svoj pristop k snujoči se ljubljanski župi, pa tudi nekaj drugih bratskih sokolskih društev. Ta dan je vozil poseben vlak iz Ljubljane na Vrhniko in nazaj. Bil je natlačeno poln Sokolov in drugega našega narodnega občinstva iz mesta in z dežele. Na vozeh, z zelenjem in narodnimi trobojnicami okrašenih, se je pa vozil naraščaj v kroju iz Ljubljane in Šiške. Pred kolodvorom na Vrhniki je pričakoval vlaka vrhniški Sokol ter nekatera druga že prej došla sokolska društva iz Notranjske. Starosta vrhniškega Sokola br. Lenarčič je prisrčno pozdravil došlece, se zahvalil na tako mnogobrojni udeležbi ter z vznesenimi besedami poudaril važnost Sokolstva za slovenski narod. Starosta S. S. Z. brat dr. Oražen se je zahvalil na tako lepem, bratskem sprejemu; pritrjujoč resničnim besedam brata predgovornika, je naglasil, da Sokolstva resno, trdo in nesebično delo ne sme in ne more ostati brez najlepših uspehov! Živio in nazdar klici so zaorili iz grl 300 Sokolov. Nato so odkorakali z godbo, pozdravljani od mnogobrojno zbranega občinstva, na telovadišče. Tu je za nas prostor, kjer nudimo narodu ne le užitka, temveč tudi prilike, da se na lastne oči prepriča o kakovosti in resnosti našega dela ter se obenem preveri o uspehih tega dela, ki ga naj privabijo med naše vrste k enakemu delu. Vršila se je izkušnja za proste vaje članstva, za vaje s praporci naraščaja iz Ljubljane, Logatca, Šiške in z Vrhnike ter za skupine naraščaja ljubljanskega Sokola. Po končanih izkušnjah se je zbralo vse navzočno Sokolstvo ter se uredilo v čete in zbore. Krasen dan, nebo, čisto kot ribje oko. Veselja in navdušenosti planite sokolska srca! Točno ob napovedani uri so sokolski zbori s četami v dvoredu odkorakali v izprevodu čez Staro in Novo Vrhniko. Raz hiše naprednih Vrhničanov so plapolale narodne trobojnice, z oken so nežne roke vrlih vrhniških gospa in gospodičen s cvetlicami obsipavale mimo korakajoče Sokole. Po končanem izprevodu ob ½ 1. popoldne so se društva razšla k obedu v razne odkazane jim gostilne. Bližal se je čas javne telovadbe. Ljudje so prihajali trumoma od vseh strani in popoldanski vlak iz Ljubljane je zopet pripeljal nebroj občinstva iz mesta, prišlo pa ga je izredno mnogo tudi iz okolice. Pri blagajni ob telovadišču je nastala pravcata gneča. Tribuna je bila hipoma zasedena in ves prostrani prostor okrog telovadišča natlačeno poln ljudstva, ki je nestrpno pričakovalo glavne točke sokolskega zleta, telovadbe. Točno ob določeni uri, ob polštirih, so prikorakali pod vrhovnim vodstvom br. dr. Murnika telovadci (106), čvrstih in lepih postav, strumno na telovadišče, kjer so se razvrstili s slikovitimi rajalnimi vajami v šesterostope ter razstopili točno in urno za proste vaje. Zasliši se fanfara... Na obrazih telovadcev se je videlo, s kakšno pozornostjo čakajo trenotka, da bodo vsi na mah kar zdrknili v prvi gib. Sedaj se razlije gibanje po celem telovadišču, živahno je in krepko, pa obenem skladno in enotno, kakor od enega telesa. Izvajali so I., III. in IV. celjsko vajo. Občinstvo je navdušeno izražalo pohvalo z dolgotrajnim ploskanjem za vsako vajo. Telovadci odkorakajo in že srečajo

pri izhodu s telovadišča nov zbor sokolski naraščaj (72). Izvedel je tri vaje s praporci po godbi s III. Vsesokolskega zleta v Pragi. Tudi ta je dovršil svojo nalogo izvrstno, občinstvo je bilo kar očarano od tega nastopa 6 do 10 letnih dečkov ter neprestano ploskalo. Strumno in samozavestno so odkorakali Sokoliči. Komaj je zadnji izginil s pozorišča, že nastopajo zopet telovadci-člani, sedaj k orodni telovadbi. Telovadilo je 7 vrst, in sicer: ljubljanski Sokol z 2 vrstama, s po 1 vrsto pa Kranj, Ljubljana L, Ljubljana-Šiška, Ribnica in Vrhnika. Uspeh je bil dober, pokazal se je znaten napredek. Za temi vrstami so posebej nastopile 3 vrste, in sicer: Kranj na bradlji, Sokol I. na drogu in ljubljanski J Sokol na bradlji. S svojimi izvedbami so te vrste vzbudile zasluženo pohvalo: gromovito ploskanje občinstva. Težke, pa dobro .izvedene sestave kranjskega Sokola so pričale o resnem in vztrajnem delu tega krepkega društva. Sokol I. se je odlikoval z dobrimi, deloma izvrstnimi telovadci; videli smo pri nekaterih naravnost vzorno izvedbo vrhunških vaj. Ljubljanskega Sokola vrsta na bradlji je bila prava vzor-vrsta. Vsi kot eden so izvajali najkompliciranejše in najtežje vrhunške vaje s čudovito lahkoto. Natančna, markantna izvedba, krasni seskoki, točni dostopi in odstopi so vzbujali posebno pozornost. Dovršila je ta vrsta svoje vaje s krasnimi, precizno izvedenimi skupinami. Nato je nastopilo 48 gojencev ljubljanskega Sokola. Izvedli so 4 slikovite manjše skupine v vrstah po 6 in 6 najprej zaporedoma in nato vse vrste hkratu in naposled še veliko skupino, segajočo čez celo telovadišče.

Vzorna, tudi v manjših podrobnostih dovršeno izvedena točka! Občinstvo se ni moglo načuditi tej urnosti in natančnosti mladih dečkov ter je navdušeno odobravalo to znamenito njih delo. Na povelje ruši so bili na mah vsi v redu in odkorakali do oboda telovadišča, kjer so posedli, da vidijo naslednjo točko: ljubljanski Sokol (9 telovadcev) na 3 konjih na šir. To je bilo na Slovenskem nekaj novega. Vsak posameznik je izvedel istočasno z drugim in tretjim enako vajo. Dasi so bile vaje dokaj komplicirane in je konj orodje, na katerem je treba mnogo vadbe za sigurno in gladko izvedbo, so šle te vaje prav lepo in skladno; posamezniki so se pokazali celo prave mojstre na konju. Ista vrsta ljubljanskega Sokola je končno nastopila še s 3 sestavami boksa. Tudi to so vaje, ki dajo veliko truda; veliko samozatajevanja in naravnost trpljenja je treba, predno se utrdiš toliko in privadiš telo in noge, da obstaneš na mah pravilno v najtežjih položajih. Treba pa je tudi izkušenega učitelja, ki zna spraviti vse udarce, sunke, brce, itd. v pravo življenje, in ljubljanski Sokol je to dosegel. Občinstvo se ni moglo načuditi vzorni izvedbi teh lepih, pa težkih prostih vaj. S to točko je bila zaključena tako lepo uspela telovadba. Po javni telovadbi se je vršila tik telovadišča ljudska veselica, na kateri je svirala Slovenska Filharmonija" iz Ljubljane. Bilo je mnogo raznovrstne neprisiljene zabave. Vse priprave za to so bile v rokah vrhniškega Sokola. Cenj. gospe in gospodične z Vrhnike so požrtvovalno sodelovale v raznih paviljonih. Zvečer je še izvajal ljubljanski Sokol, 12 telovadcev v kroju, vaje z gorečimi kiji, ki so vzbudile splošno pozornost občinstva. Ob 10. zvečer se je vračal posebni vlak v Ljubljano in zapustiti smo morali svoje brate.

 

 Vestnik slovenskega Sokolstva, Sokolski zlet v Krškem dne 1. avgusta 1909

 Društva bodoče celjske sokolske župe so priredila svoj zlet o priliki razvitja prapora krškega Sokola dne 1. avgusta t. I. Udeležilo se je zleta 16 slovenskih sokolskih društev, in sicer deputacija ljubljanskega Sokola z društveno kot zvezno zastavo, Ljubljana L, z zastavami: Novo mesto, Radovljica in Ribnica; društva bodoče celjske župe : Braslovče, Brežice (z zastavo), Celje (z zastavo), Hrastnik, Krško, Maribor, Št. Jur, Sv. Križ, Trbovlje, Zagorje (z zastavo) ter Žalec. Slovenskih Sokolov je bilo v kroju 215 z 8 zastavami. Bratje Hrvati so nas obiskali v lepem številu, 120 v kroju, z zastavo zagrebškega Sokola. Pri razvitju prapora so govorili župan krški g. dr. Romih, tajnik hrvatske sokolske zveze br. dr. Janeček in starosta krškega Sokola br. Humek. Izprevod se je izvršil v štiristopih, vendar bi bilo umestneje, take izprevode urediti v dvoredih, kakor je sploh že običajno v slovenskem Sokolstvu. Pri javni telovadbi je nastopilo 89 slovenskih Sokolov v prostih vajah. Izvedle so se dobro, le tempo naj bi bil hitrejši. Orodne telovadbe se je udeležilo 9 vrst društev snujoče se celjske župe, in sicer na 3 drogih, 3 bradljah, 1 konju, 1 kozi in v skoku na višino. Izvedbe na orodju so bile prav povoljne, odlikoval se je posebno celjski Sokol; jako ugajale pa so tudi skupine žalskega Sokola na kozi. Tudi ostale vrste so se potrudile. Poročevalec je le malokje opazil skrčene noge ali prekinjeno sestavo. Vaje s palicami je izvajalo prav dobro 20 dečkov krškega Sokola. Ženski oddelek (Krško, Brežice 33) je nastopil z obroči ter točno izvedel svojo nalogo. Glede nastopa ženskega oddelka v Krškem je omeniti, da naša zveza sokolskih čepic ženskim oddelkom še ni privolila. Poročevalec je že lansko leto na to opozoril. Pohvaliti pa je naše sestre posebno glede pravilnega korakanja , tudi tedaj, ko je godba prejenjala; pravilno enakomerno korakanje v četi priča o skrbni gojitvi redovnih vaj in dobri društveni disciplini. Bratje Hrvati so nastopili z boksom (6) ter s prav dobro vrsto na bradlji. Ženski oddelek zagrebškega Sokola pa je precizno izvajal vaje z vretenci in nenavadno skladno vaje s kiji.

 

 

Vestnik slovenskega Sokolstva., Slovenska sokolska zveza., Društva., dr. Viktor Murnik

Sokol na Viču je priredil dne 5. septembra t. 1. prvo javno telovadbo in ljudsko veselico skupno z domačo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Dasi je bilo letos izredno mnogo sokolskih zletov na vseh straneh, kar je gotovo stalo mnogo truda in gmotne požrtvovalnosti ravno telovadce, se je odzvalo vabilu .Sokola" na Viču nad 200 Sokolov v kroju. Zastopanih je bilo deset sokolskih društev, in sicer: z Iga, iz Domžal, Ljubljane (vsa tri), Postojne, Ribnice, Šiške, Št. Vida in z Vrhnike. Zbrala so se večinoma v .Narodnem domu" v Ljubljani, odkoder so odkorakala ob 2. uri popoldne z godbo na čelu skozi mesto skozi Šelenburgovo ulico je vlada izprevod prepovedala — na prijazni Vič. Strumni nastop v čete uvrščenih Sokolov je vzbudil veliko pozornost in pohvalo med občinstvom, katerega se je nabiralo vse polno vso pot do Viča. Tudi na Viču je bilo zbranega mnogo domačega občinstva na prostoru, kjer je čakal viški Sokol svoje brate, da jih primerno sprejme. V imenu njega pozdravi Sokolstvo starosta br. Tribuč, v imenu občine in podružnice družbe sv. Cirila in Metoda pa viški župan. Na bratskem sprejemu se jima zahvali starosta S.S.Z. brat dr. Oražen. Potem odkorakajo društva v sprevodu v prejšnjem redu čez Vič in na telovadišče. Med sprevodom se jim pridružita še vrhniški in ribniški Sokol, ki sta pozneje dospela. Pred javno telovadbo so bile izkušnje za rajalni nastop, za proste vaje itd. Za 108 telovadcev premajhno, telovadišče je oviralo izkušnjo rajalnega nastopa k prostim vajam, prilagoditi ga je bilo treba razmeram telovadišča ter večkrat ponoviti, vsled česar se je zavlekla javna telovadba za celo uro. Na javni telovadbi je nastopil najprvo sokolski naraščaj iz Šiške (34 dečkov) z vajami s palicami: izvajal je 4 vaje z notranjskega zleta po godbi. Natančna izvedba vaj večine teh dečkov nam jasno priča, da ima društvo vse potrebne pogoje, doseči natančnost pri vseh. Za njim je nastopil sokolski naraščaj z Viča (30 dečkov) z vajami s praporci: izvajal je 3 slikovite vaje po štetju. Tudi ta naraščaj je dobro nastopil in pokazal s svojim prvim nastopom, da bo vestno služil sokolski ideji. Ko bi bil izvajal te vaje po godbi, bi bil napravil na občinstvo še boljši vtisk. Sicer je pa tudi dobro, da se vadi mlad naraščaj takta po godbi in pridobi tako laže čut za enakomernost. Telovadbo naraščaja je zaključil sokolski naraščaj iz Šiške: izvedel je šest lepo sestavljenih skupin v vrstah po sedem (sedmericah) prav dobro in živahno. Vse točke naraščaja je občinstvo pohvalilo z živahnim ploskanjem. Nato je prišla na vrsto glavna točka javne telovadbe, proste vaje članstva . Ob zvokih Slovenske Slovenske Filharmonije so prikorakali telovadci v dveh vzporednih oddelkih na telovadišče. Ta štiristopna oddelka sta se združila z zavojem v osmerostopen oddelek, iz katerega so se potem izlivale in razvijale vrste na vse strani telovadišča ter se končno združile zopet v osmerostopen oddelek, ki se je ustavil, potem ko je med pohodom izvršil čelni prosti razstop. Bočni prosti razstop se je izvedel z odskoki od srede na obe strani. Slikoviti rajalni nastop in razstop se je izvršil dovršeno, brez najmanjše zmote, kar bi pa ne bilo mogoče doseči na premajhnem telovadišču, ne da bi ga bili večkrat ponovili pri izkušnji. Zatorej se ni ozirati na čas, katerega se potrebuje za popravljanje napak, četudi ga potem zmanjka za zabavo, da je le sokolsko delo, za katero pač gre na taki prireditvi, popolnoma dovršeno. Izvajale so se 1., 3., in 4. sestava prostih vaj za celjski zlet. Ako primerjamo izvajanje prostih vaj na posameznih letošnjih zletih, moramo reči, da smo z ozirom na istočasnost izvedbe dokaj napredovali, manj pa glede na pravilnost gibov. Na Viču je bila skladnost, kar se tiče hkratne izvedbe gibov, popolna. Občinstvo je burno ploskalo po vsaki vaji. S časovno točnostjo se zakrijejo pred občinstvom podrobne napake posameznikov, katerih pa mi ne smemo prezreti. Tudi tu je bilo opaziti telovadce, ki niso znali vseh gibov pravilno. Posebno z izpadi gre nekaterim trda. Za njih vadbo služijo dobro predzadnji .Vadbeni večeri". Orodna telovadba je sledila v treh oddelkih, in sicer: Viški Sokol je nastopil s tremi vrstami zase, za njim pa dva oddelka po štiri vrste zunanjih društev, ki so nastopile na dveh bradljah in na dveh drogih. V splošnem je bila telovadba na orodju povoljna ter vzbudila mnogo pohvale v občinstvu. Opomniti pa bi bilo nekatere vaditelje, naj ne dopuščajo telovadcem na javni telovadbi izvajati vaj, ki jim ne gredo dobro. Bolje lažja pa dobro izvedena, kakor pa težka pa slabo izvedena vaja. Orodno telovadbo je zaključila vzorna vrsta ljubljanskega Sokola z vajami na bradlji. Težke in komplicirane vrhunške vaje so izvajali ti telovadci s čudovito lahkoto in natančnostjo. Za zaključek je še nastopil vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola s francoskim boksom z izvrstnim uspehom. Posebno je občinstvo presenečal bočni premet kot prehod v izvedbo sestave na razne strani. Vzorna vrsta na bradlji in pa vaditeljski zbor s francoskim boksom sta izzvala iz občinstva gromovito ploskanje. Po javni telovadbi, ki je trajala skoro do mraka, je bilo vendar še nekaj časa odmerjenega za zabavo. Postojnski in ribniški Sokoli so preje odhajali, ostalo Sokolstvo je pa odkorakalo z Viča ob 9. zvečer do .Narodnega doma", kjer je bil razhod. Tudi ta letošnji zadnji zlet v večjem obsegu je pokazal mnogo sokolskega dela.

 

 Iz slovanskega Sokolstva, Tekme in slavnosti Češke Obce Sokolske v Pragi v dneh 26., 27., 28. in 29. junija 1909, Večerne produkcije na podiju

… boks, kombiniran s prostimi vajami naraščaja Vinohradskega …