1911

Izsečki iz sokolskih revij:


Proste vaje članstva za VI. vsesokolski zlet v Pragi l.1912

…Desno roko je stisniti v pest in izvesti ž njo spodnji udarec po isti poti kakor v oddelku III. 2. c (z lokom dol). Pest je ustaviti v višini brade. Leva se upogne v vrhno kritje na naličen način kakor v oddelku III. 3. a. Spodnjo brco v dobi 2. b je izvesti s prsti, in sicer na brado mišljenega nasprotnika. Za to napnemo levo nogo in brcnemo živahno z desno naravnost naprej in navzgor, pri čemer zaročimo z desno ven in obenem mahnemo z levo v stran in nadaljujemo naprej gib leve napete roke do naličnega položaja, v kakršnem je desna (hrbet rok je tu obrnjen nazaj; pesti)…

 

…Z odrivom desne noge prenesemo težo telesa na levo napeto nogo in izpademo z d. naprej. Spodnje sunke, spojene z izpadom, izvedemo, ne da bi položaj pesti premenili, na trebuh mišljenega nasprotnika

 

 

Vestnik slovenskega Sokolstva., Slovenska sokolska zveza., Ljubljanska sokolska župa.

Ljubljanskega Sokola občni zbor.

25. septembra smo pri prvih medzletnih tekmah Slovenske sokolske zveze postavili po eno vrsto v višjem in nižjem oddelku. Obema je bila prisojena 3. cena in priznati se mora, da so naši telovadci častno rešili svojo dolžnost kljub strogosti sodnikov. Vrsta višjega oddelka je dosegla 214,4 točk od 380 mogočih, samo 12,2 točk za prvo. Vrsta nižjega oddelka je dosegla 298 točk, torej samo 4 točke za prvo. Vse priznanje našim tekmovalcem! V višjem oddelku so tekmovali: bratje Anton Thaler (vodnik; bilje med posamezniki prvi, dosegel je 47 točk od 60 mogočih (78,33%), potem br. Malnar Jurij, Pogačnik Alojzij, Simončič Vladimir, Fuchs Alojzij, Burgstaler Tomo. V nižjem oddelku so tekmovali v vrsti br. Kostnapfel Aleksander (vodnik), Ambrožič Miroslav, Sekula Josip, Štrukelj Fran, Rohrman Janko in Hotko Vekoslav, kot posamezniki v nižjem oddelku pa bratje Hrovatin Makso, Klemenc Julij in Mikuž Dragotin. Popoldansko javno telovadbo je zaključil boks, izvajan po vaditeljskem zboru ljubljanskega Sokola.

 

 

 

Telovadne igre, dr. Ljudevit Pivko

Uvod.

Mladina hrepeni po igrah in zabavah. Naši društveni vaditelji in učitelji ljudskih in srednjih šol vedo dobro, kakega pom ena so telovadne igre, ki jim je tudi v sokolskem telovadnem sestavu odločeno zelo važno mesto. Igre delimo najprimerneje v naslednje oddelke:

1. tekalne igre,

2. borilne in metalne igre,

3. igre z žogo.

V pričujočem 1. delu telovadnih iger podajam o slovenskim vaditeljem in učiteljem zbirko tekalnih, borilnih in metalnih iger z željo, naj se razvije in pospeši življenje v naših sokolskih društvih tudi glede iger in naj se krepijo telesa in razveseljujejo misli slovenske mladine. Izmed tekalnih in borilnih iger zahteva malokatera dosti časa, pač pa ne kaže sklepati nekaterih iger z žogo pred 1 uro.

 

 

V Zagreb., Navodila za II. hrvaški vsesokolski zlet.

 Spored javne telovadbe v torek 15. avgusta :

1. Župa F o nova: vaje z buzdovani.

2. Češki Sokoli: proste vaje- VI. zleta v Pragi (za 1. 1912).

3. Bolgarski Junaki:

a) vaje z dolgimi buzdovani,

b) borilno m etanje.

4. Slovanski Sokoli: proste vaje.

5. Vaje na orodju:

a) Hrvati,

b) Čehi.

6. "Hrv. Sokol" iz Korčule: Moreška.

7. Hrvaške Sokolice: vaje s kiji.

8. Hrvaške sokolske župe :

a) Vojvoda Hrvoje: skupine na lestvah (Sokoli in Sokolice);

b) Ibrišimovičeva: boks;

c) Vitezičeva: vaje s puškami;

d) Zrinjska: proste vaje;

e) Zrinjsko - Frankopanska: borilno metanje. Začetek ob 4. pop.

 

Hrvaški vsesokolski zlet v Zagrebu., Javna telovadba

Javno telovadbo so zaključili telovadci župe Vojvode Hrvoje z gladko izvedenimi skupinami na 6 lestvah. Obenem ž njimi je na eni strani telovadišča izvajalo 16 telovadcev župe Ibrišimovičeve zadovoljivo boks, na drugi pa 20 telovadcev župe Zrinjsko - Frankopanske borilno metanje z dokaj veliko izvežbanostjo. Vse tri točke so občinstvu ugajale, posebno pa je lične skupine 36 telovadcev na 6 lestvah nagradilo z obilnim ploskanjem . Po odhodu navdušeno pozdravljanih hrvaških telovadcev je godba zaigrala hrvaško himno, ki jo je poslušalo občinstvo stoje. Pokanje topičev je oznanjalo zaključek javne telovadbe.

 

Raznoterosti,

Telesne vaje v oziru . Učinkovanje raznovrstnih telesnih vaj na telo in njegove dele je zlasti proučeval Francoz dr. George Demeny. Na podlagi njegovih raziskovanj je izvedel razdelitev vaj dr. F. A. Schmidt iz

Bona.

I. Splošne vaje za moč

Sem spada borilno metanje, dviganje bremen, metanje kamena in podobne vaje, ki zahtevajo veliko delovanje večjih skupin mišic, spojeno z velikim naporom. Tovrstne vaje so priporočne za vzgajanje sile in volje, povzročujejo pa velikokrat, zlasti pri nedoraslih telesih, motenje dihanja in krvnega obtoka; zato

niso primerne za naraščaj.

VII. Vaje pripravljenosti (zavestnosti).

Tu se vadimo izvajati hitro nenadne in nepričakovane gibe; pospešujejo te vaje presnovo tvarin in krvni obtok. Tej skupini pripada prosto borilno metanje, ki smo ga omenili tudi že pri 1. skupini, nadalje mečevanje, finejše gibne igre inj igre z žogo. Za mladino so primerne zlasti igre z žogo, ker vsestransko poživljajo in treba zanje precejšnjega dela mišičevja brez prevelikega napora.