Evropa

Stara Evropa:

Predel Francije - ki je povzemal predvsem iz Keltskega izročila prakticira Keltsko rokoborbo imenovano tudi GOUREN, federacija, ki je dandanes dokaj aktivna pa se nahaja tule.

Razvoj borilstva po padcu Rimskega imperija v Evropi:

  • Goloroko borjenje proti orožju (nož) - AVTOR: ACHILLE MAROZZO (1536):

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
                   
13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24


 1 1536 - Prva podrobnost, ki bode v oči je talna mreža, s katere se jasno vidi pozicija obeh nasprotnikov. S tem lahko jasno vidimo, da je avtor poskušal razločno prikazati izmike iz linije, odstope in umike v smilsu stranskega kontriranja ali prestrezanja. Ta princip, si je verjetno sposodil iz takrat močno dodelanih sabljaških šol, ki so poučevale s pomočjo navidezne mreže imenovane - Spanish magic circle, ki je bil osnova gibanja vsem sabljačem, vojskam itd. Na sliki vidimo prestop za nogo in kontrolo nasprotnika na zapestju in  vratu kateri je oborožen z nožem.
 2 Akcija je lahko samostojna ali pa mišljena kot prehod iz prve navzdol in prijem vodilne noge oboroženega nasprotnika, ter vzvod roke preko vratu s katero ga poskušamo prisiliti k padcu.
 3 Na vbod od zgoraj navzdol - lovljenje noge in sočasni prijem in kontrola roke.
 4 Na vbod naprej - izmik vstran in vstop naprej (toreadorski korak) sočasni udarec s podlaktjo in kontrola vratuter sočasni prijem z nožem oborožene roke., sledi pa še čiščenje ali rušenje z nogo.
 5 Med zamahom nasprotnika vstop z desno nogo preko in noter, sočasni prijem in kontrola oborožene roke, prijem pod komolcem in nastavek za močan vzvod na roko, verjetno pa sledi še rušenje z nogo oziroma ritenski pomik nazaj kontraša.
 6 Prestrezanje napada z nožem z zadnjo roko. Desni izkoristi dolg telefonski pogovor zadnje roke in jo zaustavlja na rami, nasprotnika pa destabilizira v vstopom in sočasnim rinjenjem kontrolne roke proti vratu. Torej v horizontalni ravnini v stranskem preletu kontranapada hkrati z nogo omejuje napadalca, kar omogoča lažje odklanjanje zgornjega dela telesa.
 7 Zelo dobro poznan in velikokrat odpredavan vzvod na roko - a vendar poznan v uporabi že v 16. stoletju.
 8 Težavna kontrola vodilne roke napadalca. Napadalec lahko tekom vzvoda, ki mu ga kontraš zadaja izvede tudi obrat in ...
 9 Obračanje nasprotnika in vzvod na komolec iztegnjene roke.
 10 V statiki bi bila ta tehnika usodna, v sočasnem premikanju v stran in sočasnem udarcu z obema rokama po močnem prijemu roke napadalca za "kravatlc" se morda rešimo. Verjetno pa je mišljen kasneje tudi vzvod na roko ki prijema in zapiranje le te ter vstavljanje ene izmed kontraševih rok med pregib komolca, z drugo pa siljenje podlakti od sebe.
 11 Brada, lasje, poraščenost - odlično sredstvo za napad oziroma kontrolo.
 12 Kontrola z nogami napadalca na boke. Napadalec pritiska s celotno svojo težo.
 13 Obrat in vzvod na vodilno roko, ki je verjetno hotela prijeti napadenega, ta pa jo je prestregel.
 14 Zelo specifična tehnika, težko izvedljiva. Gre za nekakšno vlečenje v predelu komolca k sebi in hkratno kontrolo oborožene roke. Hkrati poleg vlečenja je še zvijanje roke v notranjost napadalnega prostora.


  • Goloroko borjenje -  delo nizozemskega avtorja (1674)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36
37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48
49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60
61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72


 

 1-72  1674 - V tabeli je sistematičen prikaz raznih samoobrambnih tehnik, ki so bile podrobne popisane nekaj stoletij pred prihodom aziatskih borilnih sistemov v Evropo. tehnike lahko skoraj enakovredno primerjamo z danes znanimi samoobrambnimi tehnikami, ki se poučujejo v mnogih šolah samoobrambe. Gre za kombinirano borjenje udarjanja, brcanja, prijemanja, rušenja, spotikanja, vzvodov itd. Zanimivo je kako je tako sistematizirana vadba tako hitro utonila v pozabo, kljub mnogim pisanim virom, ki pa na žalost niso več dosegljivi budnemu očesu vsakdanjega človeka.

 

  • Razvoj udarjalnega borilstva v Sloveniji.

Vaška situla - (Vače pri Litiji) je eden prvih prikazov borilstva na Slovenskem - izdelana že v 1. polovici 5. stol. pr.n.š. Prizor na situli prikazuje dva gola, obrita in prepasana borilca, ki se v dvoboju z ročkami (kot v stari Grčiji Himantes)  borita za nagrado, ki je očitno čelada, postavljena na podstavek med njiju. Dvoboj mora imeti stroga pravila, saj ga nadzorujejo trije sodniki.