Frankofonske igre 2013

Savate ima res smolo. Ali pa ima nekdo neke drugačne plane s tem športom. Že kot predstavitveni šport leta 1900 in 1924 na olimpijskih igrah v Parizu (kjer je zmagoval tudi naš Štukelj) se za razliko od drugih športov, ki so sčasoma postali olimpijski ni uspelo uvrstiti niti med olimpijsko priznane športe kar je ves čas za vse ostale predstavitvene športe veljalo kot nekakšen avtomatizem (še posebej če so bili kar dvakrat). Legalizacija in priznanje savata v Sportaccordu je stekla pre-pozno šele leta 2010, daleč zatem ko so mnogi sorodni športi, ki so nastali v modernem borilstvu pod vplivom ostalih veščin dosti pozneje kot savate. In ko je tudi savate kot zadnji pricapljala v družino borilstva 15 borilnih uradnih športov, se je začelo spraševanje. Kaj pa zdaj? Šport je bil boter vsem mlajšim šele v Evropi kasneje dodobra oblikovanim kontaktnim borilnim športom. Kje mu je torej mesto - V ARISF - olimpijsko priznani družini, ki ne pomni spoštljive savate zgodovine prisotne v predstavitvah na Olimpijskih igrah stare dobe. Ali morda kot eden redkih unikatnih evropskih borilnih športov zasluži posebno obravnavo v Evropski in Francoski kulturni dediščini kot to narekuje UNESCO, pod katerega zaščito tudi spada savate zgodovinska dediščina.
Morda pa kot borilni šport, ki je nastajal v Sredozemskem območju - predvsem v Marseillu zasluži uvrstitev na Sredozemske igre, ki so na programu olimpijskega gibanja že vse od ideje leta 1948 in prvih iger 1951 v Egiptu. no pa temu že vsaj 61 let ni tako. Japonskemu karateju je to uspelo, kot enemu izmed 3 neolimpijskih športov, sredozemski državi Franciji drugemu največjemu jezikovnemu bazenu Frakofoniji pa žal ne. In res, ali si Francozi resno prizadevajo zašćititi in promovirati savate kot to počenjo Rusi s sambom, kjer sodelujejo celo ambasade pri promociji športa?
Poglejmo si primer Frankofonskih iger - to so igre, ki jih prirejajo prav države v katerih se govori Francosko ali pa države, ki so pridružrn ali redne članice gibanja Frankofonskega združenja. In ne boste verjeli tudi Slovenija spada med tako imenovane članice opazovalke, torej s tem dobimo Slovenci možnost nastopati na Frankofonskih igrah vsake 4 leta (kot nekakšnih Francoskih olimpijskih igrah). Pa mislite, da lahko Slovenci tekmujemo v savatu na Frankofonskih igrah v športu, ki ga Francozi kot svojega nacionalnega imenujejo Boxe francaise ali francoski boks? Nikakor ne. Saj savate šport sploh še ni bil vse od prvih iger leta 1989 v Maroku uvrščen na Frankofonske igre, torej niti v drugi ediciji leta 1994 v Parizu niti za prihajajočo 7 edicijo Frankofonskih iger 2013 v Nici, Franciji ne, ko bi lahko bil obakrat vsaj demonstracijski šport, ki bi se kasneje uvrščal v redni sestav športov repertoarja Frankofonskih iger. Vsaka država prirediteljica ima pravico predstaviti svoj šport na Frankofonskih igrah, Francija pa tega zagotovo ni storila ne v prejšnjih edicijah niti ne bo tega naredila na Frankofonskih igrah 2013 v domači Nici, kjer kraljuje s svojimi športnimi savate uspehi tudi gospod Frank May, živeča legenda savate športa, ki je tudi predstavljal savate v oddaji o borilstvu Fight Quest na History Channel-u.
Torej kaj je lahko narobe s francoskim ponosom in pa kulturno-športno zgodovinsko dediščino, ki jo šport savate predstavlja za francoski narod? Ali res ta šport pozna toliko Francozov, kot dnevno radi govorimo o francoskem boksu in ali se res zavedajo tega športa kot svojega, nacionalnega kot se npr. Tajci radi pohvalijo prav s Tajskim boksom, ki je njihov in prav vsak voznik tuk-tuka vam to lahko potrdi.
Zakaj šport savate ni bolj popularen kljub temu, da je izjemno gledljiv in zakaj so bili dresi tako dolgo časa enodelni in nikakor ne všeč večini publike če vemo da francoski boks prihaja iz dežele ki se ponaša prav kot center visoke mode in najuglednejših modnih kreatorjev je samo eno izmed vprašanj, ki so nam jih zastavljali mnogi pa na njih nikoli nismo znali prav odgovoriti.
Morda je še eno hudomušno vprašanje glede francoskega boksa oz. savata, ki ni uvršen na Frankofonske igre nam je bilo zastavljeno kot zelo interesantno in malce zbadljivo. Glasilo pa je nakako takole: Zakaj pa je bil potemtakem na Frankofonske igre uvrščen šport, ki ga Francozi imenujejo Boxe Anglaise - angleški boks po slovensko kar skrajšano boks, pugilizem? Ali ne gre pri tem za nekakšno nasprotje ideji Frankofonije, saj je angleški boks že uvrščen na Commonwealth games - torej igre angleško govorečih dežel oziroma držav ki spadajo v združenje Commonwealth, kjer pa savata verjetno še nekaj časa ne bo na sporedu. Zbadali so nas celo tako daleč, da so omenjali, da če je angleški boks hotel biti v zadnjih 4 edicijah Frankofonskih iger na rednem programu, potem ga je morala ena izmed držav Frankofonije, ki je organizirala pred tem igre tudi predlagati kot predstavitveni šport in špekulirali so še naprej ter navajali, da je edina država ki je bila predhodnica edicije na Madagaskarju 1997, na kateri je bil angleški boks že na rednem programu prav Francija leta 1994. In če bi sklepali na slepo bi lahko prišli morda do napačnega zaključka, da je prav Francija predlagala angleški boks kot predstavitveni na Frankofonskih igrah 1994 v Parizu, ki je kasneje postal šport v rednem sestavu frankofonskih športov. Nekaj o tem govori tudi wikipedia.
Zdaj pa malo bolj zares. Kdaj pa lahko pričakujemo savate na Frankofonskih igrah? V kolikor bi bil savate predstavitveni šport v Nici v letu 2013, ko angleški boks ne bo več na rednem programu Frankofonskih iger potem bi bila za naslednjo edicijo v letu 2017 francoskemu boksu pot odprta prav v vse frankofonske dežele kar bi bil odličen "timing" za njegov nadaljni razvoj. Vendar zaenkrat ni niti ene informacije, o savatu kot predstavitvenem športu v Nici 2013.  Seveda pa je potrebno povedati tudi to, da se rezultati športnikov Commonwealth iger tretirajo podobno kot rezultati malih olimpijskih iger ali Sredozemskih iger saj je konkurenca na teh igrah velika. Za Frankofonske igre pa bi bilo vrednotenje rezultata težje saj Frankofonske dežele s Francijo na čelu še niso zaprosile za sprejem Frankofonskih iger v združenje Sportaccord, ki bi takšne igre tudi rutinsko in brez zadržkov sprejel pod svoje okrilje. Morda je zgodba podobna poznemu vključevanju savata v združenje Sportaccord, vendar moramo biti pri tem potrpežljivi in se veseliti počasnega a vztrajnega morebitnega napredka.

Na Frankofonskih igrah nastopajo športnice in športniki iz približno 70 držav v 11 športih v ediciji 2013 pa je iz vsega obsega športov izbor tekmovanj v naslednjih disciplinah in starosti:
‹Aletika (m/ž, 18-35 let)
‹Košarka (ž, 18-25 let)
‹Nogomet (m, pod 20 let)
Atletika - handikepirani (m/ž, 18-35 let)
‹Judo (m/ž, 18-25 let)
Rokoborba - prosti slog in afriška rokoborba (m/ž, 18-30 let)
Namizni tenis (m/ž 18-21 let)
* predstavitvei šport - cestno kolesarstvo: (m, 19-22 let in ž, 18-35 let)

Ker Frankofonske igre niso samo športni dogodek pač pa imajo tudi svoj kulturni del (po vzoru nekdanjih olimpijskih iger) so v veliko pomoč pri organizaciji odprav na tašne igre prav francoski kulturni centri. In eden takšnih je prav Charles Nodier francoski kulturni center v Ljubljani, ki smo ga že večkrat obiskali in ki nam je velikodušno pomagal pri prevajanju savate literature za našo savate knjigo. Ni pa jasno in večkrat smo se obrnili tudi na Olimpijski komite Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport, kdo bi lahko bil tisti povezovalni element, ki bi lahko posredoval informacije in pa nekako podprl udeležbo na športnemu delu takšnih iger. Tako ima frankofonsko gibanje izrazito močno podporo na področju kulture v obliki francoskih kulturnih centrov, na športnem področju pa tega kordinativnega telesa ni, bi bilo pa izjemno koristno, saj je udeležba na tem dogodku manj številčna prav zaradi nevednosti športne javnosti o tem dogodku, ki bi ga lahko primerjali z neke vrste malimi Sredozemskimi igrami.

In upajmo da se nekega dne Francozi spomnijo tudi svojega savata in ga uvrstijo v dobro svoje kulturne dediščine in pa vseh nacionalnih savate zvez ki gojimo ta lepi šport na Frankofonske igre prihodnosti.
To bi zagotovo okrepilo Frankofonsko gibanje in dvignilo pomen njegovim aktivnostim.

Otvoritev Frankofonskih iger 2009 v Beirutu:

Kanadski boksar v pripravah za frankofonske igre:


Naš veliki up za savate na Frankofonskih igrah prihodnosti trenira v  tem klubu Boxing Semeuse Nice:
http://www.nice-boxing.com/page-2.htm

Izseček iz dokumentarca Fight Quest - ki je obkrožil svet in kjer Frank May pokaže enemu izmed akterjev serije kaj pomeni zadetek s špico obuvala v telo. Vsa učinkovitost savata je jasna v trenutku.

1. edicija iger v Maroku 1989

Naš veliki up na katerega računamo za dobro besedo za savate v Nici - Frank May - za županom Nice

Frank May je predstavnik francoskega boksa ki je zapisan v muzeju Francoskega muzeja športa še za časa svojega aktivnega trenerskega življenja. Torej živa legenda. Spomnite se ga iz oddaje Fight Quest. na sliki je z z županom Nice, ki pripravlja tudi Frankofonske igre in pa preedstavnikom Francoskega muzeja športa v Parizu.
Vir: Spletna stran Nice boxing team