Osnovnošolci in srednješolci

V Franciji je SAVATE dobro organiziran šolski šport za osnovnošolce kar je redkost za udarjalne borilne športe. Savate kot izgleda uživa zaupanje staršev, ki radi vpisujejo otroke na vadbo, ki je zelo razširjena. Otrok si s SAVATE vadbo pridobi mnoge atribute, ki jih potrebuje za nadaljnje življenje. Utrinki s treninga v Parizu.

diploma 1 diploma 2 diploma 3 kenguru vadba

Zaradi uporabe nožnih brc v savatu je program za otroke imenovan simbolično "KENGURU" program. Mlade kengurujčke, ki jih skozi igro uvajamo v tehnike savata in nikakor ne v borjenje poskušamo animirati skozi točno določen vadbeni načrt (glej spodaj v tabeli ilustrirane izsečke). Otrokom je namenjen mešani program - kombinacija francoskega boksa in borjenja s palico, vendar s poudarkom, da kompleten trening poteka ob igri. Uvajanje v borilstvo mora biti enostavno, igrivo in zanimivo. Nikakor pa ne smemo v nobenem segmentu dopustiti otrokom vživljanje v kompetitivno borbo, saj za borilstvo vse do polnoletnosti emocionalno niso popolnoma zreli. Do takrat vzpodbujamo nekontaktno in predvsem tehnično - taktično vadbo v kateri ocenjujemo kvečjemu raznovrstnost gibanja in domiselnost ter pravilnost izbire tehnike, nikakor pa ne število zadetkov. Tak način vadbe otroka vzdržuje v zdravi kondiciji, izboljšuje njegovo koordinacijo v prostoru in gibljivost ter hkrati razbija s TV ekranov vsiljene neresnice o nepremagljivosti "karate KID-ov". Otrok počasi začenja dojemati borjenje kot igro komunikacije z nasprotnikom v kateri uživa tako kot pri igrah z žogo. Tovrstno komunikacijo poskuša razvijati dalje po principu - izvirnejši in pametnejši zmaguje. Za razliko od nekaterih tradicionalnih vadb, se pri treningu ne "UČI NA PAMET" sklopa večno ponavljajočih in nespremenljivih tehnik, pač pa ga vzpodbujamo k razvijanju kreativnosti in kvečjemu "IZMIŠLJANJU NOVIH POTI". V sami vadbi ni nerazumljivih elementov. Otroku se razloži vsako podrobnost, saj ima skoraj vsak "ZAKAJ" v savatu svoj "ZATO". Vadba je torej povsem logična in deduktivna, pa vseeno odpira otroku svobodo pri igri in ga vzpodbuja k razmišljanju o izbiri novih in boljših poti. Med vadbo se ne opiramo na tujo "jezikovno" terminologijo in ne poskušamo treninga spremeniti v vojaško poslušne vaje. Savate je vseživljenska vadba, ki ne čuti potrebe po opiranju na visokoleteče besede danes tako popularne duhovnosti. Savate je več kot šport in najlepše ga opišemo z njegovo bistveno posebnostjo, ki ga ločuje od ostalih borilnih športov in veščin. Finese, smisel za detajle in pronicljivost so besede, ki karakterizirajo naš šport SAVATE. Moč raje nadomestimo s pravim trenutkom, nepravilno izbiro nadomeščamo s pravilno, pred silo poskušamo odstopati in se ne konfrontirati, prodiramo ko so za to primerne okoliščine in ne izsiljujemo odločitev zaradi odločitev. Takemu miselnemu delovanju in čustvovanju pri športni vadbi se seveda s časom nezavedno prilagaja tudi vse naše bitje in tako brez velikih besed in spiritualnosti začnemo lahkotneje drseti skozi življenje brez trkanja v mnoge nesmiselne konfliktne situacije.

 

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
       
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22

 

1 Savate je borilni šport, pri katerem smo neprestano v gibanju. Najprej se lotimo dojemanja gibanja in izvajanja osnovnih reakcijskih vaj znotraj le tega. To so lovljenja v parih, kjer se urnejši in spretnejši nasprotnik izogne dotiku in se sam dotakne svojega partnerja. Vaje nikakor niso statične in neživljenske.
2 Vaje ravnotežja so pomemben del vadbe. V nadaljevanju poskušamo uiti reakciji partnerja, ki ima za cilj preizkusiti naše ravnotežje. Rokavice se pri otrocih ne nosijo zaradi udarjanja nasprotnika, pač pa kot blazinice v katere lažje lovimo dotike izvedene tehnike našega partnerja s katerim vadimo.
3 Tehniko ročnih udarcev se učimo za zrelejša leta, v tem trenutku pa gre le za izbijanje roke iz začrtane smeri in lovljenje v dno rokavice, tako kot lovimo žogico v baseball-u, ki je tako popularen v svetu.
4 Tako ročne tehnike niso usmerjene proti nasprotniku z namenom zadetka, temveč se vadi na varni razdalji tako, da tudi do konca iztegnjena roka ne zadane nasproti stoječega partnerja. Zadanemo lahko kvečjemu le nastavljeni cilj z rokavicami. Vadi se pravilno izvedbo ročne tehnike napadalca ali pravilno reakcijo branilca. Vse to so povsem praktični nastavki za morebitno kasnejšo tekmovalno vadbo, vendar je tokrat izvedba omejena le na nastavljeni segment telesa na katerem nam partner ponudi tarčo v obliki svojih rokavic.
5 Nekatere vadbe se poslužujejo posebnih fokuserjev in ščitov, vendar je to vadba, ki je bolj primerna za starejšo populacijo, saj večji ščiti sami kličejo po večji moči tehnike. Pri savatu za otroke se zadovoljimo s ciljem ki ga nastavimo z rokavico in katerega se nasprotnik poskuša dotakniti z nogo. Vadba je precizna in nenasilna. V tem primeru se poskuša vzgojiti reakcijo prve noge v večkratni ponovitvi na mestu.
6 Naslednja faza je reakcija na povelje. Tehnika se izvede na znak nasprotnika h kateremu se moramo z razdalje primakniti in izbrati pravo razdaljo, da ne zgrešimo cilja in da se ga vseeno le dotaknemo. V kolikor se znajdemo preblizu ne reagiramo in izsiljujemo brce, pač pa vajo ponovimo in tokrat poskusimo oceniti in izbrati bolje.
7 Za izvedbo pravilne polkrožne brce v rokavici v višini telesa je potrebna natančnost in umirjenost gibanja.
8 Sčasoma postane izvajanje tehnik v višino telesa dolgočasno saj se gibljivost in tehnična sposobnost večata. Uvedemo kontrolirane brce v višino nasprotnikove glave. Pri tem drži nasprotnik rokavice pred glavo, nasprotniku pa je dovoljen le dotik rokavice. Prepovedano je vsako odrivanje ali kakršnakoli močnejša tehnika. Seveda vse ob budnem očesu trenerja.
9 Tehnike s taktom 1 v napadu so predelane. Čas je za novo snov - reakcije v izmiku. Imitiramo kontranapad na nasprotnikovo nogo s tem, da je največ kar dopustimo dotik narti. S tem se razvija lahkotnost in gracioznost gibanja, najvažneje od vsega pa je najti pravi trenutek za reakcijo in pobeg.
10 Snov se zopet nadaljuje. Tokrat vadimo stapljanje brc v taktu 1-2. Iz ene brce preidemo v drugo. Napademo proti nasprotnikovi nogi z nizkim pometanjem zadnje noge, nasprotnik ima dovolj časa da svojo nogo izmakne, sami pa preidemo v visoko polkrožno brco v višini glave. Nasprotnik je izven našega dosega, vendar nam vseeno postavi cilj-rokavico, ki se je dotaknemo z zadnjim delom narti. Hitrost tukaj ni pomembna, celo nasprotno zaželjeno je vajo izvajati čim  počasneje, saj s tem pride do izraza pravilna tehnika in kontrola pri izvedbi le te.
11 In spet naprej v takt 1-2-3 stapljanje treh zaporednih brc. Kontrolirani dotik s polkrožno brco nizko v rokavico, polkrožna brca visoko (zopet dotik v rokavico) prestop in dotik s stransko ravno brco z drugo nogo.
12 Dotikanje oziroma kontrolo brce in udarca najlepše preizkusimo tako, da nasprotniku položimo v roke košarkarsko žogo ali nogometno, ki je za otroka nerodna in težko obvladljiva pri držanju in jo že lažji dotik izbije iz njegovega prijema. Tako se napadalec kljub našemu neprestanemo vzpodbujanju k dotiku tudi na lastni koži prepriča kako učinkovit je pri svoji kontroli. Igra se lahko nadaljuje samo z dobro in natančno kontrolo. V nasprotnem primeru pa je žoga izbita in s tem igra izgubi svoj smisel. Tu vzgajamo lahkotno tekočnost in fluidnost v izvajanju tehnike.
13 To so tehnike kontriranja z nogo ob sočasnem izmiku iz linije. Gre za zelo napredne tehnike, ki jih poučujemo starejšim osnovnošolcem, ki se že odločajo za bolj napredno vadbo. Sicer ni zadeva nič posebnega a vseeno omejujemo te tehnike le na starejše osnovnošolce, saj pravilna reakcija, čeprav samo dotik lahko nasprotniku močno zamaje ravnotežje. Seveda na mehki podlagi in ob učenju pravilnega pristanka kot pri osnovnih tehnikah juda postane zadeva zelo zabavna.
14 Fluidnost narašča in narašča, kontrola v gibanju postaja vse trdnejša. Akcija sestavljena iz ritma 1-2-3-4-5 oziroma 5 elementov.Kot vidimo v tem primeru ne samo da vseskozi spreminjamo tehniko napada, temveč tudi okončino in nenazadnje tudi višino napada. Otrok, ki je sposoben izvesti tole kombinacijo, je sposoben slediti cilj in izvajati pravilno tehniko, vendar resnici na ljubo, to še vedno ni borjenje in tega si tu še vedno ne želimo. Gre za postopno razumevanje dialoga z nasprotnikom in opazovanje lastne kreativnosti skozi izvedene akcije.
15 Opis kombinacije sestavljene iz 8 elementov takt 1-2-3-4-5-6-7-8, ki jo izvajamo s pomočjo nasprotnika. Prejšnji primer je bil determiniran in napadalec je izvajal naučeno tehniko, nasprotnik pa je na varni razdalji izzival s svojimi kratkimi primiki in odmiki ter simuliral v tako imenovanem vzorednem premiku borilne razdalje realno tehniko izmikanja. V tem primeru pa nam nasprotnik sam nastavlja cilje dotika v obliki rokavic na različnih višinah, sami pa mu poskušamo slediti v lahkotnem prelivanju tehnik in določanju pravilnih razdalj. Naloga, ki jo moramo izpolniti je, da najdemo ustrezen potek tehnik s katerimi prehajamo od enega  cilja do drugega s čim večjo lahkoto ob najkrajšem možnem zaustavljanju oziroma brez vmesnih počitkov.
16 Vadba je seveda namenjena tudi deklicam.
17 Brez trdega dela tudi v savatu ne pridemo nikamor, kljub vsej lahkotnosti o kateri vseskozi govorimo. Razvoj mladega telesa in duha  ne terja vrhunske vadbe, gotovo pa je dobrodošla normalna redna vadba, ki skozi igro otroka počasi vpeljuje v svet športa in aktivnosti. Skozi šport otrok lažje in bolj intenzivno odrašča saj je vseskozi v stiku z ostalimi sovadečimi s katerimi se skupno poteguje za "boljše in višje". Tu ne gre toliko za medsebojno kompeticijo in primerjanje temveč bolj za timski duh iskanja in odraščanja v nekem skupnem interesu postati boljši. In v prijetnih skupinah je to vsekakor mogoče.
18 Hudomušni nasmešek pravega savate tekmovalca. Borilni športi so lahko tudi drugačni. Pozitivna naravnanost in neobremenjenost je karakteristika pravih tekmovalcev življenja.

Malo za šalo malo za res o SAVATU skozi naslednje ilustracije:

1 2 3 4 5 6