SOKOLI in savate

slika zgoraj levo: LJUBLJANSKI SOKOL - Bojan Drenik (narodni dom) (Vir: Gib Šiška, Loški muzej - razstava sokolov)

slika zgoraj desno: Pestenje in borenje z dolgo palico, 1934, avtor: Bojan Drenik (SVZS digitalizirana kopija izdaje knjige - NUK)

Uvod - ene prvih borilnih knjig v slovenščini - 1934 

Pri izdaji te knjižice nočemo v predgovoru razpravljati, kakor je običajno, o važnosti in mičnosti tukaj popisanih vaj.
Glede tega opozarjamo na časopis Sokol iz l. 1897; pripomnimo samo, da je bil naš namen, preskrbeti našemu vaditeljstvu,
ki je že v praksi spoznalo te vaje, priročno knjižico kot podporo njihovemu spominu; od srca si želimo, da bi to
nalogo popolnoma spolnila.
V Slovanski Pragi, dne 25. oktobra 1898.

To knjižico sem prevedel v slovenščino s prijaznim do voljenjem bivšega načelnika Slovanske sokolske zveze, brata
dr. Jindricha Vanička tudi kot podporo našemu vaditeljstvu in kot dokaz, da so se mi te koristne in zdrave telesne vaje
tako priljubile, da jih vadim z veseljem že nad 30 let.
Navajam sledeče iz poročila takratnega načelnika Ljublj. Sokola br. Viktorja Murnika za 1. 1897.: »V vadbeni sestav
ljublj. »Sokola« smo uvedli meseca oktobra na telo in duh znamenito vplivajoči boks, kakršnega smo videli pri telovadbi čeških Sokolov ob slavnosti v Celju. 
Ustanovil se je za boks poseben tečaj, v katerem se je vadilo 7 telovadcev, ki so se izkazali s tako vztrajnostjo, da je že pri javni telovadbi v decembru bilo moči z boksom javno nastopiti.
prvim januarjem letos se je uvedel boks v vadbeni načrt...«
Pristavljam še, da poskuša v Parizu zadnji čas profesor Charlemont, star veščak v »Savati«, samoobrambi z roko in nogo, to staro francosko umetnost obuditi k novemu
življenju. V svoji akademiji je otvoril učni tečaj, ki je deležen obilnega obiska.

Z batonom je nastopil Ljublj. Sokol pri javni telovadbi
8. aprila 1906.

Upam, da bo knjižica vaditeljstvu dobrodošla.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1932.

Bojan Drenik.

slike spodaj: Cerniški sokoli na nastopu v Trnovem, Ljubljana 1921 (vir: stare slike cerknica, Foto: Hugon Hibšer)

Kakor navaja avtor knjige v uvodu, sokoli dobro poznajo borilne elemente pestenja. Gre za prikaz stare tehnike napenjanja desne roke ob boku, ki čaka na udarec,
leva roka nad glavo pa izvaja tako imenovani blok nasprotnikovega udarca. Celotna vaja je izvedena skupinsko s poklekom na tleh. Zaanimiva je primerjava s karatejem,
ki na slovenskih tleh zaživi z ustanovitvijo prvega slovenskega Karate kluba v Krškem 1967. (Seveda pa se v športni obliki kot jo poznamo danes oblikuje dosti kasneje.)
Težko bi rekli, da so sokoli črpali tehnike iz karateja, saj ga verjetno takrat niso poznali, še težje bi trdili da je savate črpal iz karateja, saj savate uporablja tehniko boksanja, zato se tudi imenuje ena od disciplin francoski boks. Če pa vajo primerjamo s starimi tehnikami "angleškega" boksa, bi moral biti gard malce drugačen. Je morda predvojni savate vplival na razvoj povojnih borilnih veščin in športov?
 

 


Bojan Drenik, (1876–1965): 
Prosvetni delavec, publicist, načelnik ljubljanskega Sokola. Sin sokola Frana Drenika, po katerem se še danes v Ljubljani imenuje Drenikova ulica.
Ob pomoči Škofjeloškega muzej, NUK, profesorja Ivana Čuka s Fakultete za šport smo uspeli neutrudnega sokola Bojana Drenika slovenski in širši javnosti prikazati kot avtorja ene prvih borilnih knjig v Sloveniji, točneje prvi trenerski knjigi Pestenje in borenje z dolgo palico namenjeni savatu - francoskemu boksu in batonu. Knjiga je prevod O rohování (box) a šermu holí dlouhou (baton) češkega avtorja Jindricha Vaničeka (1862-1934), ki je knjigo napisal že leta 1898. Knjigo Bojana Drenika je Savate zveza Slovenije digitalizirala v NUK leta 2018 kot edina borilna zveza, ki je za to delo pokazala zanimanje in jo ponudila trenerskemu kadru v primerjavo z današnjimi sodobnimi tehnikami savata. V knjigi je omenjen tudi francoski savate učitelj Charles Charlemont, ki so ga slovenski sokoli ključno z Viktorjem Murnikom poznali v sklopu svojih sokolskih telovadnih aktivnosti.

Bojan Drenik naj bi živel na Rožniku (Vir: Delo) od koder je dosegal različne lokacije svojega delovanja v smislu širitve sokolstva in borilstva po Sloveniji. deloval je v Škofja Loki, Jesenicah, Domžalah, Ljubljani in seveda tudi mednarodno. V svoji hiši gosti literarno skupino Zadruga v katere član je tudi sam, ne gre pa pozabiti tudi člana Ivana Cankarja.

Sokol Bojan Drenik počiva na Ljubljanskih (Plečnikovih) Žalah Oddelek [55A], Vrsta [14], Grob [9]. Slika

Jindrich Vaniček, (1862-1934):
Pisec knjige O rohování (box) a šermu holí dlouhou (baton) leta 1898, po kateri je Bojan Drenik naredil prevod Pestenje in borenje z dolgo palico, 1934.



VIDEO - Francoski savate v vojski - prikaz v 4 smeri kot so ga izvajali sokoli:

Francoski boks ali pestenje kot ga imenujejo sokoli: (beseda pestenje ni več v slovenskem besednjaku - SSKJ je ne pozna več)

Baton - ali borenje z dolgo palico kot jo imenujejo sokoli

Francoski boks v 4 smeri za otroke v mornarici - večinoma otroci brez staršev