SOKOLI in savate‎ > ‎

Diplomska dela

O savatu med sokoli sta spregovorila tudi dva avtorja diplomskih del

Nina Medved: Razvoj in delovanje kranjskega sokola do prve svetovne vojne, 2007 (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Smer: Specialna športna vzgoja, Prilagojena športna vzgoja)
Vir: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=1775&lang=slv
MENTOR: doc. dr. Tomaž Pavlin
RECENZENT: izr. prof. dr. Damir Karpljuk
KONZULTANT: doc. dr. Milan Hosta

Izseček: 
V letu 1906 je Gorenjski sokol praznoval svojo desetletnico pravega delovanja. Deset let je minilo od tretjega nastanka društva. Rezultate svojega vztrajnega in zavzetega dela so člani prikazali na proslavi 20. maja. Nanjo so se skrbno pripravljali dalj časa. Načelnik Janko Sajovic je na seji poročal: » To leto je pomembno za nas, pomembno, ker smo prebili prvo desetletje, v katerem nismo dosegli tega, za čemur smo stremeli, vendar pa se bližamo, dasi z zelo počasnimi koraki svojemu cilju. Pomembno za nas, ker so naši telovadci pri prvem hrvatskem vsesokolskem zletu v Zagrebu slovanskemu sokolstvu, ki je bilo oni dan zbrano po svojih zastopnikih in slovanskemu svetu pokazali, da se pri nas goji pravo sokolsko delotelovadba…«. Iz večih poročil lahko beremo, da je društvo preživelo »otroška« leta in, da stopa samozavestno v nova leta. Stanje v preteklih desetih letih ni bilo ravno rožnato, vendar se mu je uspelo obdržati. Desetletnico so obeležili z javnim nastopom. S popoldanskim vlakom so se prvi v Kranj pripeljali Ljubljanski sokoli v kroju, nato so jim sledili še Sokoli iz Tržiča, Jesenic in Kamnika. Ob 4.uri popoldne se je pričela javna telovadba. Na stotine ljudi se je zbralo okoli telovadišča na Glavnem trgu in vsa okna so bila nabito polna nestrpnega občinstva. Goste je pozdravil dr. Josip Kušar, ki je orisal razvoj Sokola in poudaril pomembnost in važnost sokolstva, njegovemu govoru je sledil govor dr. Viktorja Murnika, ki je izrekel iskrene čestitke ob desetletnici in pohvalil uspešno delovanje društva. Zadnji govornik Evgen Sajovic pa je spodbudil k nadaljnjemu delu društva. Javni nastop ob praznovanju se je vršil po naslednjem sporedu:
1. nastop obrtnotrgovskega naraščaja: vaja s palicam konj na šir (dve vrsti)
2. nastop članstva: proste vaje francoski boks (šesterica) telovadba na orodju:
1. vrsta: drog, miza na šir
2. vrsta: skok s prožno desko v višino, drog
3. vrsta: konj na šir, bradlja
4. vrsta: skoki čez kozo vzdolž, konj vzdolž, skupine na konju na šir.

Člani so najprej izvedli 4 oddelke prostih vaj nato pa še vaje na orodjih. Tudi ta nastop je bil pohvaljen. Kot novost med panogami se je pojavil francoski boks. Borilna veščina, ki zahteva dobro telesno pripravo in spretnost. Vaje na orodju in proste vaje ter francoski boks so bile izvedene brezhibno. Navzoče občinstvo je glasno pozdravljalo odlično nastopanje. Občinstvo je bilo še posebej navdušeno z nastopom obrtnotrgovskega naraščaja, ki so s svojim nastopom predstavili sadove trajnega in resnega sokolskega dela. Članstvo je nastopilo z zagrebškimi prostimi vajami, katerim je do popolnosti manjkal le malo hitrejši ritem, živahnejše izvajanje gibov. Na orodju so najprej nastopile tri vrste in zlasti prva je zaslužila vse pohvale. Orodno telovadbo je zaključila skupina vsega članstva na orodju. Prireditev se je zaključila z veselo zabavo in plesom. Slovesnost je bila zelo odmevna. Kranjski sokol je s častnim nastopom pokazal kaj je pravo sokolsko delo. »Gorenjski sokol sme biti ponosen nato slovesnost, kajti pokazal nam je s svojim
vseskozi častnim nastopom in vzornim redom, kaj je pravo sokolsko delo in zato ga znova bodrimo še k nadaljnjemu neustrašenemu delu. K sklepu pa mu kličemo
krepki pozdrav sokolski : Na zdar!«. Vir: Gorenjec (1906/VII), št. 10.




Vinko Plevnik: Sokolska telovadba do leta 1914, 2008, (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Smer: Specialna športna vzgoja, Prilagojena športna vzgoja)
MENTOR: doc. dr. Tomaž Pavlin
RECENZENT: izr. prof. dr. Damir Karpljuk
KONZULTANT: doc. dr. Milan Hosta

str.35
Borilni gibi rok
Borilni gibi rok so k prostim vajam vzeti od boksa (rokovanje, borbe na pesti). Kot proste vaje se izvajajo brez nasprotnika. Ti gibi so napadi z rokami (sunki in udarci) in pa obramba proti njim (kritje). Pri borilnih gibih rok ne gibljemo izključno samo rok, temveč pripojimo gibu roke še gib rame in trupa, s katerima gib roke podaljšamo in ojačamo. Delamo jih praviloma tudi iz posebne, zanje primerne postavitve ter ob pomoči gibov nog (Slovenski sokol, 1906, str. 90). Položaj telesa, iz katerega izvajamo boks, se imenuje preža. V prežo prehajamo ali v levo naprej ali v desno naprej. Preža v levo naprej se izvaja tako, da najprej zavzamemo temeljno postavitev, ki je spetna stoja, roki sta priročeni, trup je pokonci, nogi napeti v kolenih se stikata s petami, konca stopal sta med seboj oddaljena za dolžino stopala. Iz temeljne postavitve preidemo naprej:
a) v istoimenski stik s tem, da se obrnemo s četrtinskim obratom v desno na desni peti s pomočjo levih prstov. V tej postavitvi sta stopali obeh nog navpično drug na drugega, prsti leve noge so usmerjeni naprej, stikajoči se peti stojita na isti črti, pogled je obrnjen naravnost naprej, istočasno stisnemo roki v pest. 
b) Z levo nogo šinemo za 50 cm naravnost naprej v smeri, kamor so bili prej usmerjeni prsti te noge, peti sta še vedno na isti črti, obe nogi sta pri tem upognjeni, golen leve noge stoji na podlagi navpično, desna noga je pri tem tako upognjena, da je njeno koleno navpično nad prsti. Teža telesa je prenesena večinoma na desno nogo. V istem hipu, ko se je leva noga v preži dotaknila tal, preidemo tudi z rokama v prežo in to tako, da dvignemo levo zmerno upognjeno roko naprej tako visoko, da je njena pest v višini brade in točno nasproti nje. Položaj pesti je dlanji, pest pa je neznatno privita k desni strani. Desno predlaktje krije trup od spredaj tako, da je desna pest ob levih prsih, s palcem k njim privita. Trup je pokonci, prsi so s celo svojo širino obrnjene naprej (Slovenski sokol, 1906, str. 90).
Preža v desno se izvaja na nasprotni način. V spetno stojo se vrnemo tako, da se zasukamo na prstih desne noge s četrtinskim obratom v levo, pristavimo levo nogo k desni in obenem spustimo roki v položaj priročenja. Pri telovadcu, stoječem v preži, razločujemo vnanjo in notranjo stran. Vnanja stran je obrnjena proti nasprotniku, v preži v levo naprej je to leva stran, druga, desna, bolj oddaljena stran pa je notranja
stran (Slovenski sokol, 1906, str. 91).
Borilni gibi rok so skoraj vsi sestavljeni iz naméra in pravega napada, ki je bodisi sunek ali udarec. Poznamo več vrst sunkov in udarcev.
a) Vrhnji sunek
1. V začetni položaj k temu sunku preidemo s tem, da skrčimo desno trup varujočo roko in to tako, da se pest v dlanjem položaju nahaja čisto pod pazduho, laket je usmerjen naravnost nazaj, istočasno s tem gibom roke prenesemo z napetjem leve noge težo telesa docela na desno nogo.
2. Obdržimo isti položaj pesti, sunemo krepko z desno roko naprej in gor nekako v to mesto, kjer si zamislimo nasprotnika, istočasno pa preide leva roka, ki doslej svojega položaja ni spremenila, v podobni smeri, v kakršnem je bila desna roka pred sunkom. Da damo sunku primernega poudarka, preidemo z napetjem desne noge v predgib z levo (desna noga je docela iztegnjena, leva se skrči, stopali pri tem ne zapustita
svojih mest); sunek poskušamo podaljšati tudi s tem, da se ne zadovoljimo z gibom roke, temveč tudi z ramo sledimo njenemu gibu, obračajoč trup z bokom v smeri, v katero suvamo.
3. Nato se vrnemo v prežo, iz katere smo izšli, desna roka se vrne pod levo pestjo na svoje mesto. Isti sunek se izvede z levo roko iz preže v desno naprej.
b) Spodnji sunek
Cilj mu je želodec nasprotnika. Pri prostih vajah bi se izvedel na podoben način kakor vrhnji sunek, v smeri, kjer si zamislimo želodec nasprotnika, nekako naprej in dol. Položaj pesti je dlanji. Poznamo tri vrste udarcev: »vnanji« (zunanji) udarec z desno, »vnanji« (zunanji) udarec z levo in udarec z levo nazaj. Ti nazivi se nanašajo na udarce iz preže v levo naprej (Slovenski sokol, 1906, str. 91).
a) »Vnanji« (zunanji) udarec z desno (cilj je nasprotnikovo levo lice)
1. Z desnim predlaktjem mahnemo navzdol tako, da je desna roka v položaju odročenja dol, približno petnajst centimetrov od desnega stegna. Istočasno pa
prenesemo z napetjem leve noge težo telesa na desno upognjeno nogo.
2. Nato skrčimo desno roko vzročno tako, da je pest za vratom (leva roka doslej ni spremenila svojega položaja).
3. Sedaj udarimo, roko v komolcu napnemo, s pestjo poševno navzdol od desne strani k levi nekako v to smer, kjer si zamislimo lice nasprotnika. Udarcu poskušamo dati čim več poudarka s tem, da tudi desno ramo potisnemo naprej in desno nogo hitro napnemo, prehajajoč v predgib z levo nogo. Desna pest pa, ki seveda ni zadela predmeta svojega napada, prosto nadaljuje svojo pot in se pritisne k levim rebrom. Leva roka je odročno skrčena.
4. Vrnemo se v prežo (Slovenski sokol, 1906, str.96).
b) »Vnanji« (zunanji) udarec z levo
Ta, z levo roko izvedeni udarec, je neugoden zaradi tega, ker nam jemlje kritje, ki nam ga daje leva roka pred telesom v preži. Cilj tega udarca je zopet levo nasprotnikovo lice.
1. Nameri se na ta način, da se leva pest, s hrbtom obrnjena naprej, prenese k desni pazduhi. Obenem z namero roke, katere komolec je usmerjen pred prsi naprej, prenesemo z napetjem leve noge težo telesa docela na desno nogo, ki je upognjena.
2. Nato udarimo s hrbtom roke od desne strani k levi v mesto, kamor namerimo udarec, ki ga podaljšamo z napetjem desne noge in s predgibom z levo. Napeto levo roko ustavimo šele v zaročenju.
3. Vrnemo se v prežo (Slovenski sokol, 1906, str. 97).
c) Udarec z levo nazaj
Cilj tega udarca je glava in desno lice nasprotnika.
1. Desna roka iz svojega položaja v preži naravnost udari s hrbtom pesti nazaj v to mesto, kamor merimo. Da lahko to dosežemo, je seveda treba trup s polobratom obrniti v desno stran. Tudi oči sledijo gibu roke in pesti, ki se ustavi v položaju vzročenje dol, nogi pa ostaneta na svojem mestu, samo z napetjem leve noge, izvedenim istočasno z udarcem, skušamo udarec podaljšati in ga ojačati. Leva roka preide pri udarcu v položaj priročnega skrčenja.
2. V prežo se vrne desna roka z lokom navzdol istočasno s polobratom trupa v levo. Isti udarec je mogoče podobno izvesti iz preže v desno naprej z levo roko (Slovenski sokol, 1906, str. 97).
d) »Vrhnji« (zgornji) udarec z desno ali z levo roko
Cilj je teme nasprotnikove glave. Udarec z desno, kakor pri vnanjem udarcu z desno, z levo roko podobno, smer udarca je primerna cilju.
e) Spodnji udarec
Cilj tega udarca je nasprotnikov želodec.
f) Notranji udarec z levo
Cilj tega udarca je desno lice ali trup.
g) Notranji udarec z desno
Cilj je podoben, kakor pri notranjem udarcu z levo. Sunke in udarce je treba izvesti s tako močjo, kakršno bi vanje vložili, kot bi v resnici želeli doseči svojega nasprotnika. Le tako izvedeni napadi so očem mični, telesu pa dajejo to, kar se zahteva od njih (Slovenski sokol, 1906, str. 98).

Proti udarcem in sunkom se branimo s kritjem.
1. Vrhnje kritje
Levo roko dvignemo skrčeno, s pestjo usmerjeno na desno, tako visoko pred glavo,
da podlaht odvrne sunek nasprotnika oz. ujame njegov udarec.
2. Spodnje kritje
Desna skrčena roka šine navzdol in na desno stran.
3. Notranje kritje
Desna roka se pri kritju proti notranjemu udarcu dvigne navzgor in ven s podlahtjo strmo navzgor, pri kritju proti notranjemu udarcu na trup pa šine navzdol in ven, podlaht je strmo navzdol.
4. »Vnanje« (zunanje) kritje
Leva roka se pri kritju dvigne navzgor in ven, podlaht potuje navzgor, pri udarcu v trup pa se leva roka spusti navzdol in ven, podlaht je navzdol (Slovenski sokol, 1909, str. 3).
Drug način obrambe so odvrati, pri katerih z roko zgrabimo nasprotnikovo roko in tako napad odvrnemo. Pri prostih vajah so neuporabni. Borilne gibe rok praviloma izvajamo iz položajev in v položaje, ki so opisani. Lahko pa se izvajajo tudi iz drugih položajev. Navadno se to zgodi pri telovadnih sestavah, ki zahtevajo nepretrganost in ličnost. V takih primerih je včasih potrebno, da za borilni gib roke ne preidemo v prežo, temveč ga izvedemo iz kakšnega drugega položaja ali pa da gib nadaljujemo do kakšnega drugega položaja ali pa ga že prej prekinemo (Slovenski sokol, 1909, str. 3).

str. 41
4.1.3 Gibi nog
Kakor pri gibih rok tudi pri gibih nog razločujemo tri podrejene vrste:
  • gibe iztegnjenih nog, Sokolska telovadba do leta 1914
  • gibe nog s skrčevanjem in suvanjem ter
  • borilne gibe nog (Slovenski sokol, 1908, str. 34).

str.46
Borilni gibi nog
Kakor borilni gibi rok so tudi borilni gibi nog k prostim vajam vzeti od boksa. Borilni gibi nog so napadi z nogo, ki jih imenujemo brce. Poznamo spodnjo brco, vnanjo brco in brco nazad. Cilj spodnjega brca je golén nasprotnika, stoječega pred nami v preži. Cilj z ostalima brcama pa sta trup in glava nasprotnika (Slovenski sokol, 1908, str. 83).
a) Spodnja brca z desno
  • Desna noga zapusti svoje mesto v preži in šine v istem položaju, kakršnega je imela v preži tik nad tlemi in mimo notranje strani leve noge naprej. Takoj, ko je mimo leve noge, se v kolenu krepko napne in poskuša v tem trenutku doseči zamišljeni cilj. Da brco, kolikor je mogoče podaljšamo, se zaklonimo in levo nogo v kolenu še bolj upognemo, kot pa je bila upognjena v preži. Da lažje obdržimo ravnotežje, šinemo z obema rokama v položaj zaročenja ven v trenutku, ko napnemo nogo, katera izvaja brco in ko se zaklonimo. Glava je ves čas izvedbe pokonci. Na koncu brce je peta brcajoče noge 20 cm oddaljena od tal in ker je noga šinila naprej v istem položaju, v kakršnem je bila v preži, so tudi pri izvršeni brci prsti desne noge obrnjeni docela v desno stran, tako da brcamo z notranjim robom stopala oz. pete. 
  • Ko smo brco izvedli, se vrnemo praviloma v isto prežo, iz katere smo izšli. Brca z levo nogo iz preže v desno naprej se izvede na podoben način (Slovenski sokol, 1908, str. 83).
b) »Vnanja« (zunanja) brca z desno
  • Težo telesa prenesemo docela na levo nogo, jo hitro napnemo (iztegnemo) ter se na njenih prstih obrnemo s polobratom v levo. Istočasno skrčimo desno nogo na naslednji način: koleno desne noge vzdignemo natančno v stran, kolikor je možno visoko, golen te noge je v tem trenutku primaknjena tesno k stegnu in ima smer poševno navzdol, peta je zasukana ven, prsti so upognjeni proti goleni. Istočasno z izvršenim polobratom zavzame leva roka položaj odročenja, desna roka pa ostane na svojem mestu (kakor v preži).
  • Brco izvedemo tako, da iz tega položaja, ne da bi koleno znižali, krepko iztegnemo nogo tako, da je vsa natančno v položaju odnoženja ali celo v odnoženju gor, pri čemer pa so prsti neprestano priklonjeni h goleni.
  • o Nato se obrnemo na levih prstih s polobratom v desno in se vrnemo v prežo, iz katere smo izšli (Slovenski sokol, 1908, str. 84).
Isto brco izvedemo na podoben način z levo nogo iz preže v desno naprej. Omeniti je treba, da je noga ves čas izvedbe z notranjo stranjo obrnjena navzdol. Prav tako je potrebno obdržati trup pokonci in namesto običajnega odklona v nasprotno stran trup potisniti v tisto stran, kjer dvigamo nogo k brci. Pogled naj bo vedno obrnjen tja, kamor brcamo. Pri brci je treba nogo v kolenu popolnoma napeti in spočetka v tem položaju vztrajati, da se navadimo potrebnega ravnotežja. To pa lahko dosežemo tako, da se z vso silo opiramo na stoječo nogo, ki mora biti skoraj krčevito napeta, da izpolni svojo nalogo. S pridno vadbo je tukaj možno doseči presenetljive rezultate. Pomembno je, da se telovadcu na začetku pasivno omogoči dvigniti nogo do prave višine. Tako naj mu drug telovadec nogo iz odnoženja dviga do vedno višje višine, seveda  polagoma, pri tem pa pazi na to, da ostane noga popolnoma napeta in trup pokončen. Nogo pa je potrebno dvigniti zmeraj natančno vstran ter obrnjeno s svojo notranjo stranjo k tlem. Prav tako je priporočljivo nogi
menjaje polagati na predmete višje od lastnega boka in tako počasi navajati nevajene mišice na to delo (Slovenski sokol, 1908, str. 84).


str.80
Sokolska telovadba se je delila na stroke, razrede in panoge. Razdelitev strok v razrede in posredno ali neposredno v panoge pa je bila naslednja:
a. Stroka 1: vaje brez orodja, brez pomoči in brez odpora drugih – to stroko nadalje delimo na dva razreda in sicer na proste vaje in redovne vaje.
b. Stroka 2: orodne vaje – tudi to stroko delimo na dva razreda in sicer na vaje z orodjem in vaje brez orodja.
c. Stroka 3: vaje s pomočjo drugih (skupinske vaje) – nimajo razredov, ločene so bile na dve panogi in sicer skupine in na igre.
d. Stroka 4: borilne vaje – ta stroka prav tako nima razredov, delimo jo na štiri panoge, ki so vaje v odporih, vaje v metanju, vaje v rokovanju, vaje v mečevanju.